"Lastniki gozdov naj stopijo skupaj, da bodo dosegli boljše cene za les"

Nina Mauhler iz podjetja Lesna TIP Otiški vrh vidi presežek lesne mase, ki bo zaradi nedavne vremenske ujme prišla na trg v prihajajočih mesecih, kot dobro poslovno priložnost za slovensko lesnopredelovalno industrijo. Obenem opozarja na konkurenco tujih kupcev lesa in potrebo po pomoči države.

"Bojimo se, da bo šel poškodovani les v sosednjo Avstrijo in Italijo," pravi Mauhlerjeva. "Težava večine lesnopredelovalnih podjetij v državi je, da nimajo na razpolago ogromnih količin denarja, s katerimi bi odkupili ta les. Če bo treba na trgu les kupovati z gotovino ali avansiranjem, bo to za nas velika težava."

"Lesnopredelovalna industrija vidno propada že 20 let" Mauhlerjeva od države pričakuje nekakšno obliko pomoči. "Če želi država podpreti lesnopredelovalno industrijo, ki je zadnjih 20 let vidno propadala, bi pričakovali, da bi država na pomoč podjetjem priskočila s kakšnimi jamstvi," pravi. Kot dodaja, so se na njihov poziv že odzvali minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in tudi na biotehnični fakulteti. "Narejenega ni bilo še nič konkretnega, šlo je samo za izraz podpore."

Po besedah Mauhlerjeve bi bilo smiselno, da se oblikuje delovna skupina, v kateri bi sedeli predstavniki ministrstva za finance, ministrstva za kmetijstvo in okolje, gospodarskega ministrstva in predstavniki lesnopredelovalne industrije. "Skupaj bi morali iskati rešitve," pravi.

Jim bo s počasno dobavo lesa uspelo preprečiti upad cen? Velika količina lesa na trgu in posledično nižje cene so po drugi strani izziv za lastnike gozdov. Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije pravi, da bodo številni lastniki poskušali les na trg poslati postopoma. Tako po njegovih besedah najverjetneje želijo vsaj nekoliko omiliti upad cen, ki ga zaradi preobilja lesa lahko pričakujemo na trgu.

Bistveno je povezovanje lastnikov gozdov tako pri sanaciji gozdov kot pri prodaji lesa. Lastniki naj po besedah Breznikarja stopijo skupaj, saj si bodo tako izboljšali svoj nastop na trgu. "Lesne mase v okolici Ljubljane je dovolj, da bi toplarna lahko delala le na biomaso iz tega okolja. S skupno prodajo lesa bi lahko dosegli boljše cene," pravi.

"Les, ležeč v gozdu, je lahko razvrednoten že po nekaj tednih" Pri doseganju dobre cene za les je ključnega pomena tudi čas. "Takoj ko deblo pade na tla, se začne njegov razkroj. Razvrednotenje se začne že po nekaj tednih," pravi Robert Brus, prodekan za področje gozdarstva na biotehniški fakulteti.

Pričakovano je, da bodo cene upadle, saj bo lesa veliko, cene na trgu pa se oblikujejo glede na povpraševanje in ponudbo, dodaja Brus. "Veliko naporov vlagamo v to, da bi čim več lesa ostalo doma. Iščemo zmogljivosti, da bi ga lahko predelali doma."

Kot primer dobre prakse Breznikar omenja licitacijo v Slovenj Gradcu, kjer za hlode posebne kakovosti lastniki dosegajo cene, "ki zelo presenečajo".

Čakajo satelitske posnetke škode Brus poudarja, da se načrt sanacije slovenskih gozdov trenutno pripravlja po hitrem postopku. Najbolj se mudi s sanacijo iglavcev, ki jih je treba pospraviti do konca aprila, da ne bo težav z lubadarjem. Mudilo se bo tudi z lesom listavcev. Drevesa, ki so se podrla, bo treba kar najhitreje spraviti iz gozdov.

"Trenutno čakamo satelitske posnetke, na podlagi katerih bo nastala ocena o tem, kakšna je površina poškodovanih gozdov," pravi Brus, ki dodaja: "Ni nujno, da so vsa podrta drevesa slabe kakovosti. Res pa je, da med prvimi padejo stara in poškodovana drevesa." Velik del podrtih in poškodovanih dreves sicer so tudi mlajša drevesa srednje in manjše debeline, pravi.