Lani dodana vrednost v gradbeništvu močno pod povprečno

Dodana vrednost na zaposlenega je bila v industrijskih dejavnostih za 10 odstotkov višja, v gradbeništvu pa za 23 odstotkov nižja od povprečne vrednosti.

Medtem ko je dodana vrednost na zaposlenega v industrijskih dejavnostih lani dosegla 36.226 evrov, je ta v gradbeništvu dosegla le 25.332 evrov. V storitvenih dejavnostih je znašala 35.590 evrov in je bila za osem odstotkov višja od povprečne v državi.

Skupaj se je bruto dodana vrednost na zaposlenega lani po preračunih Urada RS za makroekonomske analize iz razvoj (Umar), saj statistični urad podatkov za lani še ni objavil, gibala nekje na ravni iz leta 2008. V letih 2009 in 2010 je bila nižja od lanske, medtem ko je leta 2011 dosegla 33.263 evrov oz. najvišjo vrednost v obdobju 2005 do 2012.

Le v industrijskih dejavnostih se je lani realna produktivnost zvišala Največji padec se je lani v primerjavi z letom prej zgodil v gradbeništvu, in sicer 3,6-odstotni. Nižja je bila tudi realna produktivnost v storitvenih dejavnostih, in sicer za 1,4 odstotka. Le v industrijskih dejavnostih se je lani realna produktivnost zvišala (za 0,2 odstotka), a mnogo manj kot v preteklih letih.

Medtem ko so realne stopnje rasti v gradbeništvu v obdobju 2005 do 2007 v povprečju dosegale štiriodstotno rast, so v obdobju 2008 do 2012 beležile v povprečju 6,5-odstotni padec. V prvem obdobju so bile v povprečju visoke rasti v industriji (sedem odstotkov), nižje kot v gradbeništvu pa v storitvah (2,7 odstotka). V drugem obdobju se je slika spremenila in so pozitivne ostale le v industriji (dva odstotka), prav tako negativne kot v gradbeništvu pa so bile v storitvah (-0,6 odstotka).

Slovenija je po zadnjih razpoložljivih podatkih dosegala nekaj več kot 80 odstotkov povprečne produktivnosti EU (po kupni moči). Produktivnost, izmerjena kot razmerje med bruto domačim proizvodom, izraženim v standardih kupne moči, in številom zaposlenih, je leta 2011 znašala 80,6 odstotka povprečja EU, kar je približno za tri odstotne točke nižje kot ob začetku krize leta 2008, so navedli v Umarju.

Stanje v slovenskem izvozu se letos izboljšuje Stanje v slovenskem izvozu, ki generira večino dodane vrednosti, se po ocenah Umarja letos izboljšuje. To kažejo podatki o izvozu v prvih dveh mesecih letos, so navedli in poudarili, da izvoz ostaja ključni dejavnik gospodarske rasti. Čeprav bo rast razmeroma nizka, zlasti v primerjavi s predkriznim obdobjem, so obeti za letos nekoliko boljši kot lani, so ocenili.

V prvih dveh mesecih letos je bil medletno večji za 2,6 odstotka, kar gre pripisati predvsem rasti izvoza na trge izven EU. Vzpodbudna je rast izvoza tudi na trge nekdanje Jugoslavije, kar po mnenju analitikov Umarja nakazuje na proces diferenciacije regionalne strukture slovenskega izvoza. Ob tem pa pričakujejo tudi hitrejšo rast tehnološko zahtevnejših proizvodov razen cestnih vozil, ki naj bi še naprej upadal.

Glede izvoza v območje evra, ki je še vedno slovenski glavni izvozni trg, Umarjevi analitiki rast pričakujejo šele v drugi polovici leta, saj se pričakuje postopno izboljšanje gospodarskih razmer. Tako bi napoved za letos v višini 1,2-odstotne rasti izvoza lahko ostala in bila višja od lani dosežene v višini 0,3 odstotka, so še ocenili.

Krepi se dinamika slovenske trgovinske menjave v države nečlanice EU Nekoliko bolj optimistični so v Gospodarski zbornici Slovenije. Tam po lanskem skorajšnjem zastoju rasti izvoza letos pričakujejo porast za 2,6 odstotka. Krepi se namreč dinamika slovenske trgovinske menjave v države nečlanice EU, pa tudi v perspektivno-rastoče države z višjo gospodarsko rastjo, čeprav s prenizko dinamiko. Se pa zavedajo, da je slovenski izvoz odvisen od največjih izvoznih trgov, med katerimi so precejšnje razlike, torej med Nemčijo, Italijo in Francijo v primerjavi z Azijo in Bližnjim vzhodom.

V izvoznih pričakovanjih so precejšnje razlike med panogami. Podjetja, vezana zgolj na avtomobilsko industrijo, realne rasti ne pričakujejo, medtem ko je industrija za investicijsko potrošnjo bolj optimistična, so navedli v zbornici.

Država je februarja sprejela Slovensko industrijsko politiko, ki prinaša usmeritve za prestrukturiranje obstoječe industrije s ciljem povečati dodano vrednost na zaposlenega in ustvariti nova delovna mesta. Kot so izpostavili v Umarju, bo treba oblikovati še izvedbene ukrepe, medtem ko v zbornici opozarjajo, da so ti zapisani šele na papirju, gospodarstvo pa potrebuje njihovo realizacijo.

"V strategiji manjka tudi pametne specializacije" Bistven manjkajoči del dokumenta so po mnenju zbornice prednostne naloge, torej, kam in kako bomo vlagali, kje imamo kritično maso znanja in kompetenc v gospodarstvu in znanosti ter kako lahko uporabno znanje bistveno bolj učinkovito plasiramo na trgu. Po njihovih navedbah v strategiji manjka tudi pametne specializacije.