Finančni minister Franc Križanič, ki opravlja tekoče posle, se udeležuje zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu.
V zvezi z znižanjem bonitetne ocene Slovenije s strani agencije Moody's je med drugim povedal, da se lahko tovrstne ocene dolgoročno izboljšajo s strukturnimi reformami, kot je pokojninska.
"Ni pričakovati, da bi imeli v Sloveniji posebno finančno krizo"
Finančni minister, ki opravlja tekoče posle je dejal, da poročila Moody's še ni prebral, glede na informacije, ki jih ima, pa meni, da gre pri znižanju ocene za posledico težav finančnega sektorja pri zagotavljanju ustrezne kreditne aktivnosti. Ob tem je dodal, da je Slovenija del evropskega finančnega trga in če bo ta deloval normalno, bo deloval tudi v Sloveniji. "Ni pričakovati, da bi imeli v Sloveniji posebno finančno krizo, drugje v Evropi pa je ne bi bilo," je dejal Križanič.
Imajo različne ukrepe za izboljšanje kreditne aktivnosti
Na vprašanje, ali se lahko ocena Moody's izboljša, je minister odgovoril, da imajo različne ukrepe za izboljšanje kreditne aktivnosti, kot so različne jamstvene sheme in depoziti države v bankah, ki pa se od lanskega julija naprej več ne obnesejo. "Že spomladi smo skušali z dokapitalizacijami in v prvih mesecih naslednjega leta bo naslednja, to je dokapitalizacija NLB, kar bi moralo zadostovati za izboljšanje kreditne aktivnosti," je dejal in dodal, da se lahko slovenski gospodarski subjekti izposojajo tudi izven Slovenije.
Križanič: Slovenija bi morala dokazati, da dolgoročno obvladuje svoje stroške
Ob vprašanju, ali se lahko Sloveniji zgodi, da bo šla po poti Grčije, pa je Križanič opozoril na padec pokojninske reforme. "S tem smo prišli v ospredje pozornosti. Trgi so dobili signal, da naj Slovenija ne bi bila sposobna varčevati. Upam, da bo tudi nova vlada dovolj odločna, da bomo do leta 2013 proračunski primanjkljaj spravili pod tri odstotke, strukturnega oziroma dolgoročnega pa odpravili. Slednji je nastal z davčno reformo leta 2005 in potem 2007, kar je bilo preveč optimistično zaradi prešibkih finančnih virov za potrebe, je povedal Križanič. Po njegovih besedah bo morala Slovenija dokazati, da dolgoročno obvladuje svoje stroške.
"Najpomembnejša reforma je tu pokojninska"
"Najpomembnejša reforma je tu pokojninska," je dejal in pojasnil, da imamo ljudi z znanjem in dovolj močan zdravstveni sistem, da lahko delamo dlje časa. "Pokojninska reforma je to stimulirala in mislim, da bo potrebno nekaj podobnega oblikovati tudi po referendumu, da nas ne bodo gledali, kot državo, v katero je nevarno posojati, ker ni sposobna obvladovati svojih stroškov. Tudi če kratkoročno z ukrepi na kapitalskih trgih položaj obvladamo, bomo imeli brez reforme dolgoročno resen problem," je dejal Križanič.
"Območje evra ima sedaj dovolj čvrst mehanizem kreditorja na zadnji ravni"
V Washingtonu ministri in guvernerji centralnih bank razpravljajo o okrepljenih recesijskih pritiskih, med drugim zaradi krize trga državnih obveznic v Evropi, zaradi pregrevanja ekonomij hitro rastočih držav, nesreče na Japonskem in drugimi vzroki. Križanič je dejal, da ima območje evra sedaj dovolj čvrst mehanizem kreditorja na zadnji ravni (EFSF). V Sloveniji pa je v parlamentarnem postopku zakon o tem mehanizmu, ki bo lahko odpravljal tudi vzroke in ne le posledice krize na trgu.
Pogovori o NLB so v teku
Razprava poteka tudi o vprašanju dokapitalizacije bank zaradi razmer po zadnji krizi. Zaželene so dokapitalizacije iz zasebnega sektorja, če pa to ni mogoče, mora pomagati tudi država. Na vprašanje, ali so napredovali pri iskanju partnerjev za dokapitalizacijo NLB, je Križanič odgovoril, da potekajo intenzivni pogovori in ocene nekaterih zainteresiranih ustanov. Interes za dokapitalizacijo naj bi bil dober, vendar pa je vprašanje cena in glede na ceno tudi udeležba obstoječih delničarjev.
3
