Koruptivna Slovenija, koruptivna Evropa, koruptiven svet

Italija in Grčija imata neslaven sloves izrazito razširjene politične korupcije, a je korupcija še kako dobro svoje lovke vpela tudi v gospodarstvo, predvsem v javna naročila in gradbeništvo. Tako močno, da Evropska komisija zahteva reforme in odločnejše ukrepanje v boju proti korupciji v vseh državah članicah Evropske unije.

Po njihovih ocenah korupcija evropskemu gospodarstvu požre zajetnih 120 milijard evrov.

Grčija: fakelaki kot način življenja Fakelaki je grška beseda za malo ovojnico z denarjem, ki neredko spremlja oddajo vloge za gradbeno dovoljenje ali kakšno drugo listino – pravzaprav vse oblike poslovanja, kjer se pričakuje hitrejša, ugodnejša ali popolnejša obravnava. V tej državi, ki je postala simbol in ogledalo evropskih finančnih in gospodarskih težav, so že leta 2011, torej pred njihovimi največjimi težavami, ugotovili, da je korupcija tam ušla nadzoru – širši javnosti znano dejstvo je takrat potrdila tudi raziskava inštituta za statistiko atenske visoke šole za gospodarstvo. Med drugim so ugotovili, da več kot polovica Grkov v fakelakiju ne vidi nič moralno spornega, če jim to pomaga doseči njihov prav, a jih vendarle sedem desetin priznava, da korupcija vpliva na njihova življenja.

Benetke in Milano na naslovnicah zaradi korupcije Lansko poročilo organizacije Transparency International je pokazalo, da nikjer drugje kot v Evropi korupcija ni tako razširjena kot v Grčiji. Zadolženo južnoevropsko državo so po razširjenosti korupcije primerjali z Burkina Fasom in Salvadorjem, a niti druge sredozemske države niso odporne proti takim poslovnim praksam. Italija ima prav tako svoj fakelaki, ki se mu reče la mazzetta, in se je na korupcijski lestvici odrezala malo bolje kot Grčija, a še vedno tam nekje kot Kuvajt in Romunija. Za naše zahodne sosede je dovolj omeniti le korupcijska škandala pri beneškem sistemu za varovanje pred plimnimi valovanji predvidoma, ki je pred dobrima dvema tednoma odnesel tamkajšnjega župana, in maja razkriti korupcijski škandal okoli gradnje objektov za svetovno razstavo leta 2015 v Milanu.

Toda kuvertice na okenčkih so zgolj vrh ledene gore, ki ni težava samo v evropskih deželah ob toplem morju.

Ernst & Young: korupcija je najbolj običajna v Sloveniji Lanska raziskava svetovalnega podjetja Ernst & Young o razširjenosti korupcije med vodilnimi kadri v gospodarstvu je Slovenijo postavila na vrh sramotilnega stebra. Po odgovorih 3.500 finančnih direktorjev in pravnih strokovnjakov iz 36 držav Evrope, Bližnjega vzhoda z Indijo in Afrike na vprašanje, ali so podkupovanje in korupcijske metode zelo razširjene v vsakodnevnem poslovanju, je prav pri nas videti največja težava s korupcijo, celo več kot v Grčiji. Kar 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev je namreč odgovorilo pritrdilno.

Sloveniji so na neslavnem seznamu sledili Kenija, Hrvaška, Nigerija, Ukrajina, Slovaška, Grčija, Srbija, Rusija, Češka, Portugalska, Egipt, Madžarska in Indija. Na nasprotnem koncu lestvice so države, kjer zaznavajo najmanj korupcije: Švica, Finska, Švedska, Norveška, Nizozemska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Irska, Avstrija. V Švici je tako le deset odstotkov vprašanih menedžerjev ocenilo, da je v njihovi državi korupcija zelo razširjena.

Za tango sta vedno potrebna dva Na seznamu držav, ki naj bi jih korupcija žrla nekoliko manj, sta tudi Finska in Nemčija, a ne gre spregledati, da je prav Finska vpletena v podkupovalno afero z oklepniki Patria, ki poleg Slovenije bremeni tudi sosednjo Hrvaško, kjer je nemški Daimler-Benz vpleten v še eno veliko podkupovalno afero. Pri podkupovanju namreč ni greh samo sprejemanje, temveč tudi ponujanje, ki ga ponudniki skrivajo pod frazo "poslovanje v skladu z lokalnimi navadami". Dejstvo pa je, da za doseganje ciljev marsikdo ne izbira sredstev ne glede na to, kje so, a to vsekakor ne sme biti tolažba, kaj šele opravičilo za kogarkoli, ki uporablja to nedopustno in škodljivo ravnanje.