Ključni dnevi za nekdaj koprski ponos Cimos: Bosanca nočejo, Italijanom dajejo prednost

Pred koprskim Cimosom so odločilni tedni. Z nekoč cvetočim avtomobilskim podjetjem se ukvarja skoraj vsa država. Njegovi prodajalci na čelu z Republiko Slovenijo so zainteresirane kupce ta teden pozvali, naj do ponedeljka oddajo nove zavezujoče ponudbe za nakup Cimosa.

Obljavljamo izčrpno in aktualno poročilo o državnem reševanju nekoč cvetočega Obalnega avtomobilista Cimos. Čeprav gre za pretežno finančno temo, menimo, da je ta zgodba v interesu širšega kroga bralcev, saj je na kocki okoli pet tisoč služb.

Najpozneje do konca junija bi tako moralo biti znano, ali bo podaljšanje prodajnega postopka vendarle obrodilo sadove in kakšna usoda časa Cimos. Na kocki je veliko: od delovnih mest do usode skupine, ki je do zdaj veljala za paradni sanacijski primer Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Prodaja Cimosa, ki se je začela avgusta lani, je v ključni fazi. Do 23. marca, ko se je iztekel prvi rok za oddajo zavezujočih ponudb, so lastniki prejeli zgolj  dve:

Prvo je oddal Nijaz Hastor, nekdanji solastnik propadlega Prevent Globala iz Slovenj Gradca, zdaj pa lastnik sarajevske skupine ASA Prevent in nemškega podjetja Prevent Dev.

Drugo zavezujočo ponudbo je oddal italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria, v portfelju katerega sta dve družbi iz avtomobilske industrije – TCH Cogeme in Dynamic Technologies Group.

Italijani v prednosti, Hastorja si država ne želi

Zakaj država ni naklonjena prodaji Cimosa Nijazu Hastorju, ni težko uganiti. Hastor je bil namreč eden od ključnih akterjev zgodbe o Preventu Globalu, nekoč uspešni skupini, ki se je potopila zaradi gospodarske krize in sporov med lastniki. Foto: STA ,

Za zdaj najbolje kaže Italijanom. V Palladiu so se sprva zanimali samo za dva programa, ki predstavljata slabo polovico Cimosovih sredstev. Toda ko so prodajalci oba interesenta pozvali k izboljšanju ponudb, so si premislili.

Oddali so ponudbo za celoten Cimos in temu primerno zvišali kupnino. Med drugim so napovedali, da bi svojo avtomobilsko družbo TCH Cogeme, ki ima tovarne v Italiji, Romuniji in Indiji, združili s Cimosom, v Slovenijo pa prenesli tudi sedež družbe. Prav tako obljubljajo, da bi razvoj združenih avtomobilskih družb vodili v Cimosu, kjer bi se povečale tudi možnosti za dodatne zaposlitve.

Po naših informacijah sta si oba ponudnika finančno precej blizu. Toda ni skrivnost, da Palladio pri državi Republiki Sloveniji, ki je neposredno in prek DUTB največja lastnica Cimosa, uživa precej večjo naklonjenost kot Nijaz Hastor. Ključni problem bosanskega poslovneža je njegovo preteklo delovanje v Sloveniji, saj Hastor ne vliva zaupanja glede nadaljnjega obstoja Cimosa kot celote in ohranitve števila zaposlenih. Več o tem pišemo v okvirju.

V igri še tretji ponudnik?

V prid Italijanom gre po trditvah naših virov tudi primerjava med ponudbama, in sicer v načinu prestrukturiranja dolga. Čeprav Hastorja pri tem poslu spremlja ruska državna banka VTB, naj mu ta po zahtevanem zvišanju ponudbe ne bi več zagotavljala celotnega financiranja transakcije. Banke upnice naj bi Hastor poplačal v dvajsetih letih, medtem ko bi Palladio to storil v približno treh letih.

Zaradi nezadovoljstva z višino prejetih ponudb poskušajo prodajalci v zadnjih dveh mesecih v igro ponovno pritegniti tudi potencialne kupce, ki so pregledovali poslovanje Cimosa, vendar niso oddali zavezujočih ponudb. Menedžment je z njimi že organiziral dodatne sestanke. Po neuradnih informacijah je interes za ponoven vstop v prodajni postopek izkazala le nemška družba Orlando Management, ki v treh skladih upravlja s  650 milijoni evrov sredstev. Vprašanje pa je, če bo do roka oddala zavezujočo ponudbo.

Kupnine zelo verjetno ne bo

Podatka, koliko znašata edini do zdaj oddani, a še ne izboljšani ponudbi, na DUTB in SDH ne razkrivajo. Sklepamo pa lahko, da se gibljeta v razponu med 120 in 180 milijoni evrov za celotno skupino. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) na ravni skupine je namreč lani znašal 31 milijonov evrov, v podobnih transakcijah pa kupnine znašajo od štiri- do šestkratnika EBITDA, torej do 180 milijonov evrov.

Ker ima Cimos na ravni skupine kljub precejšnjim odpisom še vedno okoli 250 milijonov evrov obveznosti, to pomeni, da interesenti Cimos vrednotijo negativno in da je njegov lastniški kapital brez vrednosti. Lastniki, ki so vsi tudi upniki, tako očitno ne morejo računati na kupnino. Še več, glede na prejete ponudbe bodo morali upniki celo odpisati dodatnih 70 do 130 milijonov evrov posojil. Po naših informacijah je likvidacijska vrednost (vrednost v primeru prisilne prodaje premoženja) Cimosa med 120 in 150 milijonov evrov. Najmanj toliko bo treba iztržiti za Cimos, da se državi ne bo treba zagovarjati zaradi odobritve nedovoljene državne pomoči Cimosu.

Stečaj se bankam ne bi izplačal

Zaradi nujnih dodatnih odpisov sočasno tečejo pogovori tudi z bankami upnicami. Konkretna pričakovanja naj bi jim predstavili v prihodnjih dneh. Nekatere banke so vsaj do zdaj zavračale možnost dodatnih odpisov dolgov. Toda bolj kot se bliža konec prodajnega postopka, bolj resno bodo pred dilemo, kaj se jim sploh bolj izplača: preživetje ali stečaj Cimosa. Glede na to, da je Cimos posojila zavaroval s proizvodnimi halami in stroji, ki bi jih bilo na trgu težko unovčiti, lahko predvidevamo, da bi stečaj bankam povzročil bistveno večje izgube.

Država je zaradi državne pomoči, ki jo je prejela koprska skupina, precej omejena pri sodelovanju pri nadaljnjem prestrukturiranju Cimosa. Želja države je, da se dokončno poslovi iz lastništva.

Zmanjšali število zaposlenih in proizvodnih lokacij

Skupina Cimos je v letu 2015 po podatkih, ki so nam jih posredovali iz družbe, ustvarila skoraj 393 milijonov evrov prihodkov, od tega 327 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje.

"Za Cimosom je vsestransko zapleteno in težko poslovno leto, ki so ga zaznamovali različni dogodki, od uspešnega konca prisilne poravnave, finančnega prestrukturiranja, nove lastniške strukture, nove uprave, aktivnosti konsolidacije in optimizacije poslovnih procesov pa vse do vsakodnevnih naporov za zagotovitev delovanja proizvodnih procesov. Vse to se odraža tudi na prihodkih od prodaje," so pojasnili v Cimosu.

Kljub 38 milijonov evrov nižjim prihodkom iz prodaje v primerjavi z letom 2014 je Cimos lani bistveno povečal izid poslovanja pred amortizacijo in odpisi (EBITDA), ki znaša več kot 30 milijonov evrov. To je predvsem posledica zmanjšanja stroškov in izboljšanja kakovosti proizvodnje. Po oceni uprave Cimos posluje dobro, nima težav z likvidnostjo in izpolnjuje vsa naročila. V zadnjih mesecih je tako pridobil nova naročila, ki mu bodo v štirih letih prinesla 90 milijonov evrov prihodkov. "V pričakovanju razpleta prodaje je nedvomno spodbudno dejstvo, da naši prodajniki in razvojni inženirji obiskujejo vse obstoječe in tudi potencialne nove kupce ter jim predstavljajo aktualno dogajanje in predvsem naš razvojni in proizvodni potencial, in da Cimos prejema iz dneva v dan več povpraševanj."

V zadnjih letih se je število zaposlenih na ravni skupine znižalo iz sedem na okoli pet tisoč. V Sloveniji je zaposlenih malo manj kot dva tisoč ljudi. Do konca leta naj bi Skupina Cimos po naših podatkih zaposlovala še okrog 4.500 ljudi. Prav tako bo moral Cimos najverjetneje nadaljevati z zmanjševanjem števil proizvodnih lokacij, čeprav jih je v zadnjih letih z združevanjem in odprodajo že zmanjšal iz 28 na 13. V Sloveniji so samo še štiri lokacije (Koper, Senožeče, Vuzenica, Maribor), na Hrvaškem pa tri.

Avtomobilski dobavitelji ne želijo dodatno financirati Cimosa

Poleg zahteve po privatizaciji so dobavitelji v zadnjih tednih jasno izpostavili, da ne nameravajo več aktivno sodelovati pri financiranju koprskega koncerna. DUTB je namreč lani od njih v postopku prisilne poravnave izsilila, da so pri finančnem prestrukturiranju sodelovali s posojilom v višini 20 milijonov evrov. To je, kot trdijo naši viri, dodano skrhalo odnose med Cimosom in njegovimi ključnimi kupci, kar štejejo za eno od največjih napak postopka prestrukturiranja.

Jasno je postalo tudi, da visoka posojila še vedno preveč bremenijo poslovanje podjetja. Poleg nestabilnega lastništva sta prezadolženost in posledično negotovo poslovanje ključna razloga, da Cimos ne pridobiva dovolj novih razvojnih naročil. To je trenutno največja skrb uprave in lastnikov, ki želijo zato prodajni postopek čim prej končati in novemu lastniku prepustiti pogovore z dobavitelji o novih naročilih.

Če je roko nad sanacijo Cimosa še lani imela DUTB, sta se v dogajanje v zadnjih mesecih intenzivneje vključila tudi Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja s premoženjem države, in vlada. To ni presenetljivo, saj je rešitev Cimosa pred stečajem za državo pomembno tako zaradi velikega števila zaposlenih kot zaradi dejstva, da gre za enega največjih izvoznikov v avtomobilski panogi, ključni za državo in njeno gospodarsko rast.

Še maja lani je nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson za Siol.net Cimos označil za "uspešen primer prestrukturiranja", katerega "rezultati so že vidni".

Zakaj vse skrbi za Cimos, če je DUTB zatrjevala, da je rešen?

Toda približevanje dneva D za Cimos vse bolj odpira tudi vprašanje odgovornosti za položaj skupine. Spomnimo, že maja 2014 so iz DUTB odločitev, da gre Cimos v prisilno poravnavo, utemeljili z razlago, da "gre za ukrep, usmerjen v ustvarjanje trajnostno naravnanega poslovanja družbe z namenom ustvarjanja boljšega končnega rezultata za vse". Še maja lani je nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson za Siol.net Cimos označil za "uspešen primer prestrukturiranja", katerega "rezultati so že vidni".

Tudi vlada na čelu z ministrom za finance Dušanom Mramorjem je jeseni DUTB pred očitki o nepreglednem delovanju branila prav s poudarjanjem njene aktivne vloge pri sanaciji Cimosa, za kar naj bi imel največ zaslug projektni menedžer slabe banke Janne Harjunpää.

A v vmesnem času se je izkazalo, da je prav način prestrukturiranja Cimosa prek postopka prisilne poravnave, za katerega se je odločila DUTB, dodatno ogrozil obstoj koprske družbe. V očeh njenih kupcev in dobaviteljev, delujočih v panogi, kjer se ključne odločitve sprejemajo na dolgi rok, je povečal negotovost in jih prisilil v iskanje alternativ, torej drugih partnerjev.

Ključni deležniki zato s prstom vedno bolj kažejo na DUTB in Harjunpääja. Kot so nam sporočili iz DUTB, je pogodba o zaposlitvi med DUTB in Jannejem Harjunpääjem potekla 30. aprila 2016.