Torek, 10. 12. 2019, 16.43
5 let
Kitajci v Gorenju: bi se jih morali bati ali jim pogrniti zlato preprogo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,43
45
Kitajski Hisense je dobro plačal za Gorenje, pričakovali so, da se jim bo naložba relativno hitro izšla, a njihov pogled na razmere in prestrukturiranje podjetja je bil zelo poenostavljen in povsem neprilagojen na evropske razmere, pravi ekonomist Bogomir Kovač. Ekonomist Mitja Kovač pa na drugi strani meni, da, če želijo Kitajci postaviti sedež Hisensa za Evropo v Ljubljani, bi jim morali pogrniti zlato preprogo.
Glavni direktor Gorenja Lan Lin je velenjskim mestnim svetnikom predstavil poslovanje in načrte družbe. Mestna občina Velenje je namreč zaradi dogajanja v Gorenju zaskrbljena. Več o načrtih podjetja in odzivu velenjskih svetnikov v članku Velenjski svetniki želijo, da kitajski lastniki Gorenja še enkrat premislijo.
Izguba skupine Gorenje naj bi konec leta po ocenah znašala 40 milijonov evrov (za prihodnje leto napovedujejo dobiček). Podjetje naj bi odpuščalo delavce v režiji, prah pa dviga tudi napovedana selitev upravnega dela v Ljubljano.
"Trk poslovnih kultur"
Kot pravi ekonomist Bogomir Kovač, je šlo po prevzemu skupine Gorenje s strani kitajskega podjetja Hisense za trk poslovnih kultur. Gorenje, ki je še do pred kratkim skušalo obvladovati vse poslovne funkcije, želi novi lastnik reducirati na proizvodno funkcijo, preostale funkcije pa seli najprej v Ljubljano, lahko pa tudi še kam drugam, pravi Bogomir Kovač.
"Ta proces seveda zahteva veliko prestrukturiranje in je korak nazaj glede na to, kar je Gorenje v Sloveniji in tudi znotraj lastnih razvojnih ambicij še do včeraj pomenilo," pravi ekonomist, ki dodaja, da uspeh te operacije sam po sebi niti slučajno ni zagotovljen.
"To ni kultura nekega pozitivnega iskanja rešitev, to je kultura strahu, ko zaposleni ne vedo, kaj se bo zgodilo jutri," pravi ekonomist Bogomir Kovač.
"Vnesli so kulturo strahu"
"V tem hipu je pravzaprav edino lepilo, ki zadeve drži skupaj, strah zaposlenih pred kakršnimkoli kolapsom podjetja, omenja se namreč tudi prenehanje obratovanja ne tej lokaciji, kar lastnik lahko naredi, če se tako odloči," še pravi. Prav strah je tisto, kar so Kitajci vnesli v kulturo Gorenja, meni Bogomir Kovač. "To ni kultura nekega pozitivnega iskanja rešitev, to je kultura strahu, ko zaposleni ne vedo, kaj se bo zgodilo jutri," pravi Bogomir Kovač.
"Če Gorenja ne bi prodali, bi bilo še veliko slabše"
"Če želijo Kitajci postaviti sedež Hisensa za Evropo v Ljubljani, bi jim morali pogrniti zlato preprogo," meni ekonomist Mitja Kovač.
Ekonomist Mitja Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pa korporativno politiko kitajskih lastnikov pozdravlja. Prepričan je, da bi bila situacija v primeru neprodaje Gorenja še veliko slabša. "Vsako podjetje mora biti produktivno. Ko pravi lastnik vstopi v proizvodnjo, takoj opazi, da je produktivnost v primerjavi s konkurenco bistveno slabša," poudarja strokovnjak za menedžment in organizacijo.
"Če želijo Kitajci postaviti sedež Hisensa za Evropo v Ljubljani, bi jim morali pogrniti zlato preprogo," najnovejše odločitve kitajskih lastnikov komentira Mitja Kovač. Dodaja, da je v današnjem času smešno poslušati argumente zaposlenih, da se bodo morali 40 minut voziti na delo v Ljubljano.
Sindikalist: Medsebojni odnosi so se močno poslabšali
Tudi Žan Zeba, predsednik konfederacije sindikata SKEI Gorenje, pravi, da je vzdušje med zaposlenimi slabo. Premalo je informacij, delavci so v negotovosti in jih je strah, pravi Zeba. Iz napovedi vodstva je razvidno, da bo še večji pritisk na proizvodnjo in večja obremenitev delavcev, v režiji pa bodo očitno odpuščali, pravi Zeba in dodaja, da bodo naredili vse, da čim bolj zaščitijo interese svojih članov.
Kot še dodaja, so se medsebojni odnosi v podjetju močno poslabšali. "Velik pritisk je tudi na nadrejene, ljudje nam odhajajo, kar ni dobro. Na tem področju je treba še ogromno narediti," pravi Zeba in dodaja, da bi veliko težav lahko rešili, če bi se pravi čas o njih pogovorili, ne pa da so čakali do zadnjega trenutka.
"Ljudje nam odhajajo, kar ni dobro," pravi Žan Zeba, sindikalist v Gorenju.
Kot še pravi sindikalist, se delavci zavedajo, da brez sprememb ne bo šlo in da jih v podjetju čaka težko delo. Dodaja še, da so vsi kazalniki, na katere imajo vpliv delavci v proizvodnji (kakovost, produktivnost ...), boljši.
"Načrte in informacije o poslovanju lahko od 29. novembra, torej kadarkoli in kjerkoli bi to želeli, delimo tudi z našimi zaposlenimi. Že prvi dan po prenehanju statusa javne družbe smo to tudi storili na zborih delavcev, ki smo jih izpeljali za celotno režijo, proizvodnjo in po hčerinskih družbah, zaposlene pa sta nagovorila ter načrte, poslovanje in preoblikovanje podjetja predstavila glavna direktorja skupaj s člani poslovodstva.
Navedba, da zaposleni ne vedo, kaj jih čaka jutri, tako ne drži. Prav tako se redno sestajamo na sestankih s svetom delavcev, kjer je poslovodstvo na voljo za vprašanja, vodimo socialni dialog s sindikatom in obveščamo o vseh pomembnih dogodkih in načrtih prek internih kanalov (portal, bilten)," so še zapisali v Gorenju.
Ekonomist: Novi lastnik se zadeve ni lotil na pravi način
Kot poudarja ekonomist Bogomir Kovač, je v Gorenju seveda mogoče marsikaj izboljšati, a meni, da se kitajski lastnik tega ni lotil na pravi način. Hisense nima niti najboljšega pristopa niti pravih rešitev, pravi. Morali bi prisluhniti možnostim razvoja, zadeve pa niti slučajno niso enostavne in rešljive na takšen način, kot so si ga zamislili, dodaja.
"Dobiček je prvi, potem sledi vse drugo"
Novi lastnik ni posegal na strateški ravni vodenja podjetja, ampak se je odločil za operativne korake od spodaj, svoje rešitve kitajski lastnik gradi izrazito na oblikovanju delovne sile, meni Bogomir Kovač. "Delovna sila pa ima v Šaleški dolini gotovo drugačen pristop kot v kakšni kitajski provinci," pravi in dodaja, da načina dela iz Kitajske ne moreš kar prezrcaliti na evropsko oziroma našo lokalno sceno.
Kot še dodaja, imamo lahko na primeru Gorenja dober vpogled v delovanje tako imenovanega kitajskega kapitalizma. "Dobiček je prvi, potem sledi vse drugo," pravi.
Če bi Gorenje prevzelo kakšno evropsko ali ameriško podjetje, bi bile stvari lahko drugačne, meni Bogomir Kovač. Prijemi teh družb so drugačni, razumejo poslovno kulturo na zahodu in se običajno vedejo drugače. Hisense pa nima veliko izkušenj s prevzemi tujih družb, dodaja.
"Kadrovski potencial se je razbežal"
V zadnjem letu in pol, dveh se je tako kadrovski potencial, ki ga je imelo Gorenje v preteklosti, v veliki meri razbežal, pravi Bogomir Kovač. Vsi, ki so imeli kam iti, so že odšli, ostali pa so proizvodni delavci, ki nimajo kam. "To pomeni, da se Gorenje spopada s pomanjkanjem najbolj ključnega dela kapitala, in to ni proizvodni kapital ali finančni kapital, to je človeški kapital," pravi Bogomir Kovač.
Nastal je precejšen problem, ki je lahko za Gorenje usoden, pravi Bogomir Kovač. Novi lastnik bo namreč želel imeti pozitiven rezultat. Kitajski Hisense je za Gorenje dobro plačal, pričakovali so, da se jim bo naložba relativno hitro izšla, a pravzaprav niso točno vedeli, kaj jih čaka tako v smislu potenciala kot v smislu stanja, v katerem je podjetje, še pravi Bogomir Kovač.
"Slovenija bo dobila vsaj eno multinacionalko, ki bo imela sedež v naši državi"
Ekonomist Mitja Kovač pa na vprašanje, ali bi morebitni evropski ali ameriški lastniki ravnali kaj drugače, odgovarja, da ne. "Morda bi bili še bolj restriktivni kot Kitajci. Novi lastniki ob prevzemu podjetja pogosto odpuščajo zaposlene, nato pa jih čez nekaj mesecev zaposlijo nazaj. Delavci tako dobijo signal, da gre zares," še opozarja.
Prepričan je, da bi morali kitajskemu vlagatelju omogočiti čim boljše poslovno okolje, zlasti če želi v Sloveniji vzpostaviti sedež upravljanja za vse svoje aktivnosti v Evropi. "Slovenija bo dobila vsaj eno multinacionalko, ki bo imela sedež v naši državi," še sklene Kovač.
Preberite še:
45