Sreda, 1. 7. 2020, 4.01
4 leta, 4 mesece
Kitajci na udaru. Je to priložnost za velik preboj slovenskih podjetij?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,36
7
Svetovne multinacionalke bodo po pričakovanjih strokovnjakov v naslednjih mesecih poskušale zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske. Je to priložnost tudi za slovenska podjetja?
Pandemija novega koronavirusa je sprožila globalno gospodarsko krizo kot je še nismo videli. Svetovna gospodarska rast je zaradi novega virusa močno upadla, po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se bo svetovni BDP letos skrčil za skoraj pet odstotkov. Položaj še dodatno poslabšuje ameriško-kitajska trgovinska vojna, saj so se odnosi med velesilama po izbruhu pandemije le še dodatno zaostrili. Posledice tega občutita tudi EU in Slovenija, vendar pa trenutna kriza po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko predstavlja tudi veliko priložnost za slovenska podjetja.
Poznavalci pričakujejo, da bodo posamezne države in svetovne multinacionalke poskušale v naslednjih mesecih zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske tako, da bodo svoje dobavne verige premaknile stran od kitajskih dobaviteljev. Brian Wardrop, direktor investicijske družbe ARX Equity Partners, ki je v zadnjih 20 letih izpeljala več kot 25 naložb v Srednji in Vzhodni Evropi, meni, da to predstavlja tudi veliko priložnost za slovenska podjetja, saj bodo multinacionalke dobavne verige namesto v Aziji iskale v Evropi.
Kupci že iščejo alternativne rešitve za kitajske proizvode
Brian Wardrop je v zadnjih 15 letih sodeloval pri petih večjih investicijskih naložbah v Sloveniji, med drugim pri nakupu in prodaji Diagnostičnega centra Bled, pred tem pa denimo pri prodaji Tomplasta in Donit Tesnita.
Podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi so lahko glede na kakovost svojih proizvodov in cene, ki jih ponujajo, precej bolj konkurenčna od podjetij v Zahodni Evropi.
"Posebej eskaliranje napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko lahko velike korporacije vodi k temu, da bodo iskali zanesljive in prilagodljive dobavitelje iz srednjeevropske regije ter da se ne bodo še naprej zanašale le na nizkocenovne ponudnike iz Kitajske," poudarja Wardrop, ki je v zadnjih 15 letih sodeloval pri petih večjih investicijskih naložbah v Sloveniji, tudi pri nakupu in prodaji Diagnostičnega centra Bled, pred tem pa denimo pri prodaji Tomplasta in Donit Tesnita.
Kot poudarja Wardrop, v Sloveniji obstajajo podjetja, ki bi lahko, če so seveda sposobna ponuditi razumno konkurenčne cene in zadovoljiti pričakovanja velikih multinacionalk, premik dobavnih verig iz Azije v Evropo izkoristila v svojo korist: "Moja hipoteza je, da bodo dobavne verige čez čas prišle 'bližje domu' velikih evropskih korporacij in da bomo v nekem srednjeročnem obdobju verjetno videli ponovno oživitev proizvodnje sestavnih delov v srednjeevropski regiji, tudi v Sloveniji."
O morebitni začasni prekinitvi utečenih manjših in večjih dobaviteljskih verig, motnjah dobav ter o težavah, ki jih to utegne prinesti slovenskim podjetjem in njihovi proizvodnji, se je v slovenski javnosti že govorilo. Redno je na motnje v dobavi surovin na svojih spletnih straneh opozarjala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zaradi zaprtja tovarn na Kitajskem in posledično ustavitvi dobave različnega materiala so imeli največ težav v avtomobilski in tekstilni industriji ter elektroniki.
Poleg tega so bile prekinjene tudi letalske povezave, ladijske povezave pa so bile upočasnjene. Zaloge so kopnele, slovenska podjetja, med njimi Gorenje, Revoz in BSH Slovenija, so se pripravljala na prehod na druge vire ter iskala druge poti do njih, na drugi strani pa so nekatera slovenska podjetja, na primer Domel, poročala o povpraševanju drugih izdelkov, saj kupci iščejo alternativne rešitve za kitajske proizvode.
Srednja in Vzhodna Evropa v boljšem položaju kot Zahoda Evropa
Wardrop je zato prepričan, da bi negotove razmere zaradi novega koronavirusa in ameriško-kitajskih napetosti lahko vodile v to, da bi se največje svetovne multinacionalke sčasoma začele zmanjševati svojo odvisnost od Kitajske. "Srednjeevropske države, med njimi tudi Slovenija, imajo priložnost, da izkoristijo trend, ko se dobavne verige pomikajo bližje glavnim trgom multinacionalk, hkrati pa lahko ponudijo enako kakovostne in cenejše sestavne dele, kot na primer zahodnoevropska podjetja," meni Wardrop.
Ekonomist in predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec medtem poudarja, da bi se dobavne verige v primeru prevelikih tveganj lahko skrajšale, s tem pa bi na svoj račun lahko prišla tudi slovenska podjetja. "Je pa tu pomembno vprašanje stroškovne konkurenčnosti. Če so bili Kitajci prej bolj ugodni, evropski dobavitelji ne bodo ponudili tako nizkih cen, kar bi lahko povzročilo neke cenovne šoke, da bi se stroški dvignili. Domnevam, da so Kitajce do zdaj izbirali zlasti zaradi cen."
Če bi se dobavne verige v primeru prevelikih tveganj skrajšale, bi s tem lahko na svoj račun prišla tudi slovenska podjetja, poudarja ekonomist Sašo Polanec.
S premikom na evropske dobavitelje bi cene po njegovih besedah verjetno narasle, vendar pa Polanec opozarja, da je pri premiku dobavnih verig bistveno predvsem vprašanje, koliko časa bo trajala kriza zaradi pandemije novega koronavirusa: "Če bo ta kriza dolgotrajna, potem je morda smiselno zamenjati verige, če bo kriza kratkotrajna, pa tega ne bo nihče naredil. To je odvisno tudi od teh špekulacij, vpogleda v to pa nimamo."
Na vprašanje, ali lahko v tem trenutku zgolj špekuliramo tudi o tem, ali je Kitajska v primerjavi s srednjeevropskimi državami res v slabši gospodarski poziciji, Polanec odgovarja pritrdilno. "Tudi to, kar se v tem trenutku denimo dogaja v Srbiji in BiH, ogroža lokalne mreže. Morda Kitajska v resnici sploh ni tako zelo ogrožena kot druge države, je pa res, da mnoge poti lahko potekajo prek drugih držav. O tem spet lahko zgolj špekuliramo," še pojasnjuje Polanec.
V Evropi se krepi zavedanje, da je treba zmanjšati odvisnost od Kitajske
Da Kitajska v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami še zdaleč ni v šibki poziciji, dokazujejo tudi vedno glasnejši pozivi znotraj EU, da je treba tudi na področju industrije in digitalizacije poskrbeti za večjo strateško suverenost stare celine. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer večkrat izjavila, da je treba na Kitajsko gledati kot na strateškega partnerja in z njo voditi odprt dialog, a si na drugi strani prav Nemčija skupaj s Francijo prizadeva za vzpostavitev skupne evropske industrijske strategije, s čimer bi dosegli trajno konkurenčnost evropskih industrijskih velikanov in slednje zaščitili pred prevzemi tretjih držav.
V Nemčiji zaostrujejo veljavno zakonodajo glede neposrednih tujih investicij iz tretjih držav, da bi investitorjem iz Kitajske otežili, da bi pridobili prevladujoče deleže v nemških podjetjih na področju industrije, zdravstva in biotehnologije. Na fotografiji nemška kanclerka Angela Merkel.
V Nemčiji tako že zaostrujejo veljavno zakonodajo glede neposrednih tujih investicij iz tretjih držav, da bi investitorjem iz Kitajske otežili, da bi pridobili prevladujoče deleže v nemških podjetjih na področju industrije, zdravstva in biotehnologije. Med strateška podjetja v Nemčiji po novem uvrščajo tudi družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinske opreme ter razvojem zdravil in cepiv. Nemška država je nedavno lastniško vstopila v domače biotehniško podjetje CureVac, ki razvija cepivo proti covid-19.
Nemška vlada bo glede na novo zakonodajo zdaj lahko posredovala in preverila naložbe v primerih, ko bo investitor iz tretje države poskušal pridobiti najmanj desetodstotni delež oziroma deset odstotkov glasovalnih pravic v nemškem podjetju. Ob tem spomnimo, da sta Nemčija in Francija že maja podali predloge za krepitev strateške suverenosti EU pri proizvodnji zaščitne medicinske opreme, saj se je v času pandemije izkazalo, da zgolj zanašanje na tretje države, predvsem na Kitajsko, ni najbolj modra odločitev.
7