Sreda, 19. 6. 2019, 4.00
5 let, 6 mesecev
Kdo so oligarhi, ki Adrio peljejo v prepad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,35
33
Zapuščina, ki jo je za seboj pustil nemški sklad 4K Invest, ne zbuja pretiranega upanja v preživetje Adrie Airways. Katera podjetja v lasti Nemcev so bankrotirala in kdo je vplivni slovenski poslovnež, s katerim so pred desetletjem izpeljali enega večjih poslov?
Dogajanje v Adrii Airways je skrajno resno. Pred vrhuncem poletne sezone, ki je ključna za letalske prevoznike, se vrstijo zamude in odpovedi letov. Na slabo upravljanje družbe, ki vodi do nezadovoljnih potnikov in zaposlenih, so začeli opozarjati tudi piloti.
Kljub napovedim vodstva Adrie, da se bodo letos naposled rešili iz rdečih številk, se to zaenkrat še ni zgodilo. Po neuradnih informacijah naj bi letalski prevoznik ustvarjal izgubo, še višjo kot v lanskem letu, ki je bilo eno izmed najslabših v zgodovini družbe.
Premier Marjan Šarec podrobno spremlja dogajanje v Adrii in opozarja, da je nemški sklad že potopil letalsko družbo v Švici.
Vse oči so uprte v državo. Njeni predstavniki vse glasneje preigravajo možne rešitve za primer stečaja Adrie. "Ugotavljamo, na kakšen način in kdaj bi lahko naredili razpis, na katerem bi za določene linije, najpomembnejše za našo državo, ponudili državno spodbudo," je pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Veliko se pričakuje tudi od nemškega lastnika, sklada 4K Invest, ki bi za pomiritev ključnih poslovnih partnerjev in stabilizacijo poslovanja družbe moral zagotoviti svež kapital.
Kaj bodo naredili Nemci, ki so državo že prosili za pomoč, a dobili košarico, ni znano. Toda pretekli dosežki ekipe, ki stoji za skladom 4K Invest, ne vzbujajo veliko upanja v to, da bodo pripravljeni za preživetje Adrie tvegati dodatne milijone evrov. Pri nekaterih drugih naložbah namreč niso odlašali in so brez obotavljanja razglasili bankrot.
"Sklad je že v Švici (Darwin Airline, op.p.) eno letalsko družbo potopil, to prakso očitno nadaljuje tudi tukaj," se je na dogajanje odzval premier Marjan Šarec.
"Nemška oligarha", ki kupujeta podjetja v težavah
Kdo so glavni partnerji oziroma ustanovitelji nemškega sklada, čigav denar upravljajo in kdo so člani njihove najožje vodstvene ekipe, uradno ni mogoče preveriti.
Po naših podatkih pa so (bili) v ekipi 4K Invest Markus Zöllner, Arno Schuster, Holger Kowarsch, Heinrich Ollendiek in nekateri drugi posamezniki. Večina jih je zasedala vodstvene funkcije v Adrii. Ključna oseba v ozadju mreže podjetij, ki sega od Velike Britanije do Nemčije in Luksemburga ter se konča na Malti, pa je Martin Vorderwülbecke.
Nemški poslovnež že dve desetletji poceni kupuje podjetja v težavah, poskuša izboljšati njihovo poslovanje in jih dražje proda. Njegova poslovna pot je tesno prepletena s Petrom Löwom. Vorderwülbecke je vodil Löwovo družbo Arques Industries, ki se je specializirala za prestrukturiranje podjetij in prevzemala tudi nekatera velika industrijska podjetja v Nemčiji.
Leta 2008 sta Vorderwülbecke in Löw zapustila Arques in ustanovila sklad BluO. Premožna poslovneža, ki so ju mediji označili za "nemška oligarha", nista skrivala uspeha. Za sedež sta si izbrala središče Münchna, poslopja, v katerih so nekoč bivali bavarski kralji.
Pozneje sta se njuni poti razšli, Vorderwülbecke pa je leta 2014 ustanovil sklad 4K Invest, ki je prevzel reference in zgodovino družb BluO in Arques. Ohranil je tudi tesne stike z nekdanjimi sodelavci, saj so drug drugemu prodajali različna podjetja.
Najmanj štiri podjetja bankrotirala
Podatki, ki smo jih v zadnjih dneh zbrali in analizirali na Siol.net, kažejo, da je zapuščina sklada 4K Invest in njegovega predhodnika BluO vse prej kot dobra.
Bankrotirala so namreč najmanj štiri podjetja, ki so bila v njihovem portfelju:
– Leta 2010 so v Nemčiji ustanovili medijsko družbo DAPD in si zadali visok cilj. Želeli so ogroziti vodilni položaj nemške tiskovne agencije DPA na trgu in jo napadli z drastično nižjimi cenami. Načrt se jim ni izšel, saj je večina družb v skupini razglasila stečaj, brez dela je ostalo 300 ljudi.
– Junija 2014 je 4K Invest kupil nemško družbo Flextronics, ta je novembra 2015 končala v insolvenčnih postopkih, službo pa je izgubilo 330 ljudi. Leta 2016 je zdravo jedro začelo delovati pod imenom ROB Cemtrex Gruppe.
– Marca 2015 so za milijon evrov kupili finsko podjetje Anttila, ki je imelo v lasti 23 veleblagovnic in je ustvarjalo izgubo. Načrt sanacije je temeljil na zniževanju stroškov dela, stiskanju dobaviteljev in odpravljanju visokih stroškov najemnin. Dobro leto dni po nakupu je šla Anttila v stečaj. Brez dela je ostalo 1.300 ljudi.
– Leta 2017 je Adria v imenu svojega lastnika v Švici kupila letalsko družbo Darwin Airline in jo preimenovala v Adria Airways Switzerland. Manj kot pol leta pozneje je švicarska družba razglasila stečaj, tamkajšnje oblasti pa preiskujejo sume nepravilnosti. Kot smo razkrili, naj bi najmanj 1,6 milijona evrov končalo na računih v Sloveniji.
Vsem družbam je skupno, da nemška ekipa ni odlašala in je v trenutku, ko je postalo jasno, da ni več poti naprej, razglasila stečaj.
Stojanu Petriču prodali tovarno v Stuttgartu
Kljub temu je 4K Invest v začetku leta 2016 prepričal državo, da mu proda Adrio. Ni je zmotilo, da nemški sklad pred tem ni imel prav nobenih izkušenj v letalskem poslu. Za Adrio je odštel vsega 1,1 milijona evrov, pri čemer je država pred tem v našega nacionalnega letalskega prevoznika vložila več kot tri milijone evrov sredstev.
Toda Nemci, o katerih se po treh letih še vedno ugiba, ali morda delujejo v imenu koga tretjega, niso prvič sklepali poslov v Sloveniji. Dejansko so že osem let pred tem enemu najvplivnejših slovenskih menedžerjev prodali tovarno v Nemčiji.
Družba Kolektor Group pod vodstvom Stojana Petriča je namreč v začetku leta 2008 oznanila, da je v Stuttgartu kupila tovarno sanitetne tehnike Missel. Koliko je zanjo plačala in kdo je bil njen prejšnji lastnik, v Kolektorju niso razkrili.
Po dostopnih informacijah so tovarno kupili od nemškega velikana Arques Industries, o poslu pa so se pogajali ravno z Vorderwülbeckejem, ki je kmalu zatem zapustil položaj glavnega izvršnega direktorja in z Löwom ustanovil sklad BluO.
Iz bilanc družbe Kolektor Liv, ki jo je Kolektor pozneje prodal, je razvidno, da so za tovarno Missel plačali okoli 2,65 milijona evrov, poleg tega pa so prevzeli še za okoli šest milijonov evrov posojil. V nekaj letih so proizvodnjo in trženje iz Nemčije v celoti prenesli v Slovenijo.
33