Kdo bo novi lastnik pol milijarde terjatev do slovenskih podjetij?

Še leta 2014 se je zdelo, da NLB s slabimi terjatvami, ki so vrsto let dušile njene bilance, vsaj nekaj časa ne bi smela imeti več težav.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo je ustanovila država, je namreč takrat od naše največje banke odkupila za 2,28 milijarde evrov bruto slabih posojil, torej brez slabitev v bilancah. Zdelo se je, da se bo očiščena banka lahko posvetila svoji osnovni dejavnosti – kreditiranju podjetij in prebivalstva.

Čeprav je delež slabih posojil v bilancah NLB v zadnjem letu padel, je še vedno nadpovprečno visok. Na ravni skupine je imela banka konec leta 2015 po oslabitvah za 1,9 milijarde evrov slabih posojil.

To je skoraj petina vseh posojil NLB. Za primerjavo: konec lanskega leta je delež slabih posojil v bankah na območju EU v povprečju znašal 5,6 odstotka, v Sloveniji pa po podatkih evropskega bančnega organa (EBA) dobrih enajst odstotkov.

Med 2,9 milijarde evrov slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu jih tako kar dve tretjini odpade na NLB – po oslabitvah ter brez upoštevanja Factor banke in Probanke.

Kaj je na prodaj

V banki zato terjatve spet prodajajo, le da tokrat zasebnim kupcem.

A ti posli so zaviti v še večjo tančico skrivnosti kot prodaja terjatev v času sanacije bank. Odpirajo tudi vprašanje, zakaj v banki slabih terjatev več let po izbruhu svetovne finančne krize očitno še vedno ne znajo oziroma ne želijo aktivneje upravljati.

NLB trenutno prodaja tri svežnje terjatev (več o tem pišemo v okviru). Med njimi je najpomembnejši tisti, v katerem so terjatve banke do slovenskih podjetij. Skupna bruto vrednost teh terjatev naj bi znašala okrog pol milijarde evrov. Že pred časom smo poročali, da se banka o odkupu tega svežnja pogaja z vlagateljem iz Velike Britanije, ki mu pri tem poslu svetuje slovensko podjetje KF Finance.

Terjatve kupuje Apartners Capital

Iz uradnih virov imena kupca ni mogoče izvedeti. Po naših informacijah gre za družbo Apartners Capital, ki je bila ustanovljena leta 2014. Uradno je registrirana kot sklad tveganega kapitala, po podatkih s spletne strani pa se ukvarja s svetovanjem na področju naložb in investicijskega bančništva.

Njen edini lastnik je Antonio Polverino, nekdanji vodja evropskega oddelka za trgovanje z obveznicami, valutami in surovinami pri mednarodni investicijski banki Bank of America Merrill Lynch. Ta je lani od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupila terjatve do več slovenskih podjetij: ACH, Elana, Adrie Airways …

Po neuradnih informacijah slabe terjatve NLB kupuje Apartners Capital, ki je od DUTB že kupil slabe terjatve nekaterih slovenskih podjetij. Foto: Bor Slana

O teh poslih se je s ključnimi možmi slovenske slabe banke, največ s projektnim menedžerjem DUTB Janneje Harjunpääjem, dogovarjala prav z evropsko izpostavo Bank of America Merrill Lynch.

Kaj smo vprašali NLB 

Na NLB so že pred dvema letoma prikrivali podatke o tem, po kolikšni neto vrednosti so svoje slabe terjatve v času sanacije banke prodali DUTB. Tudi pri novi prodaji terjatev je enako. O podrobnostih posla iz uradnih virov ni mogoče izvedeti ničesar. Pri tem velja spomniti, da je NLB v izključni lasti države, ki je vanjo decembra 2013 vložila za skoraj 1,6 milijarde evrov kapitala.

Banki pod vodstvom Blaža Brodnjaka smo v povezavi s prodajo terjatev poslali več vprašanj. Zanimalo nas je:

-     Koliko znaša bruto vrednost posameznih svežnjev terjatev, ki jih prodaja banka?

-     S kakšnim diskontom jih bodo prodali?

-     Koliko je bilo interesentov za nakup?

-     Kdaj so z mednarodno družbo PWC podpisali pogodbo o svetovanju pri tem poslu?

-     Ali je nadzorni svet NLB že soglašal s prodajo posameznih svežnjev terjatev?

-     Ali so o njej iz NLB že obvestili svoje dolžnike?

-     Kako bo ta vplivala na letošnji rezultat poslovanja? Po neuradnih podatkih naj bi NLB s tem poslom ustvarila okrog 60 milijonov evrov izgube. 

Prejeli smo le splošen odgovor, v katerem so iz NLB pojasnili, da je paketna prodaja terjatev ena od možnosti, ki jo predvideva strategija banke pri upravljanju slabih posojil. "Seveda ob strogem upoštevanju in predhodni temeljiti strokovni analizi vseh ekonomskih učinkov ter scenarijev morebitne takšne odločitve," so pojasnili v NLB.

Zakaj NLB prodaja terjatve?

Nakup tako velikega svežnja terjatev do slovenskih podjetij odpira še eno dilemo: zakaj v NLB terjatve sploh prodajajo?

Gre namreč za terjatve do dolžnikov iz Slovenije, ki jih banka spremlja že več let. Utemeljeno je mogoče domnevati, da poslovanje oziroma premoženje teh dolžnikov NLB pozna v drobovje. Vsaj na prvi pogled tako ni jasno, kako lahko podjetje iz Londona, ustanovljeno pred dvema letoma, iz svežnja terjatev v Sloveniji iztisne več kot daleč največja domača banka, čeprav mu pri tem pomagajo svetovalci iz Slovenije.

Uradno je logika banke naslednja. Ker ji slaba posojila, nakopičena v letih krize, načenjajo bilance, jih je pripravljena prodati, in to z visokimi diskonti, čeprav bo banka s tem ustvarila 60 milijonov evrov izgube. Več ji namreč pomeni, da te terjatve v denar pretvori čim prej, obenem pa prihrani pri stroških izterjave.

NLB bo imela s prodajo slabih terjatev 60 milijonov evrov izgube. Foto: Matej Leskovšek

Kaj je narobe z bančno logiko

Toda v tej logiki je mogoče najti več lukenj. Najprej, NLB v tem trenutku še zdaleč nima težav z likvidnostjo, ima pa zelo visok delež najkakovostnejšega temeljnega kapitala. To posledično pomeni, da se ji s prodajo terjatev vsaj načeloma ne bi smelo muditi.

Spet drugo vprašanje je, zakaj se v NLB v skoraj desetletju še vedno niso naučili upravljati slabih posojil dolžnikov in zakaj so zamujali pri prepoznavanju njihovih težav. Ti so pogosto končali v stečaju, kar je znižalo vrednost premoženja, s katerim so bila posojila zavarovana, in v likvidnostne težave pahnilo poslovne partnerje dolžnikov v celotni verigi. Ker so bili med njimi tudi komitenti NLB, se je delež slabih posojil hitro povečeval. 

V NLB so nam pojasnili le, da z aktivnim pristopom k upravljanju slabih posojil zelo intenzivno izvajajo strategijo za zniževanje njihovega obsega. Poudarili so, da je "ob organskem zniževanju obsega slabih terjatev lahko za njihovo znižanje učinkovita tudi paketna prodaja".

Norvežani osvajajo regijski trg slabih terjatev

Poročali smo že, da naj bi v NLB terjatve prodali v treh svežnjih – v prvem bodo terjatve do pravnih oseb v Sloveniji, v drugem terjatve do fizičnih oseb, v tretjem pa terjatve na Hrvaškem. Za terjatve do fizičnih oseb naj bi se najresneje zanimal norveški finančni sklad B2holding, ki je decembra lani v Sloveniji ustanovil svoje podjetje.

B2holding je eden najpomembnejših igralcev v poslu s terjatvami v tem delu Evrope. Pred dnevi je končal nakup družbe DCA, ki je eden od dveh največjih odkupovalcev slabega premoženja v Bolgariji, deluje pa tudi v Romuniji. Nominalna vrednost portfelja DCA znaša okrog 180 milijonov evrov.

Od Deutsche Bank do slabega premoženja v Sloveniji

Ustanovitelj Apartners Capital Antonio Polverino je investicijsko Bank of America Merrill Lynch zapustil že kmalu po izbruhu svetovne finančne krize. Leta 2009 se je zaposlil v Royal Bank of Scotland kot vodja področja strateških financ. Ob podpisu je prejel enajstih milijonov evrov bonusa, kar je takrat razburilo duhove v britanski javnosti. Royal Bank of Scotland je namreč le nekaj mesecev pred tem reševala britanska država, in to s 37 milijard funtov vredno finančno injekcijo. 

Od lani v družbi Apartners Capital službuje tudi Josh Silver, nekdanji dolgoletni vodja trgovanja s slabimi terjatvami v srednji in vzhodni Evropi pri Deutsche Bank v Londonu. Silver ima že več let zelo dobre informacije o vrednostih slabega premoženja v Sloveniji. Jeseni 2014, le nekaj mesecev pred odhodom iz Deutsche Bank, se je udeležil delavnice o prestrukturiranju dolgov in upravljanju slabih posojil, ki jo je organizirala Dunajska pobuda. Gre za organizacijo, ki deluje pod okriljem mednarodnih finančnih institucij in Evropske komisije. 

Med okrog osemdesetimi udeleženci delavnice sta bila tudi tedanji predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg in njegov član Arne Berggren. Na dogodku nista sodelovala kot predstavnika DUTB, ampak kot predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) oziroma svetovalnega podjetja Eusticon.