Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi − ali vam pripada odpravnina?

Zakon o delovnih razmerjih pravi, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru delodajalčeve odpovedi, če ta izhaja iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.

Primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov je, da delodajalec odpusti delavca zaradi ukinitve delovnega mesta. Iz razloga nesposobnosti pa govorimo v primeru, ko delavec ne izpolnjuje ali ni zmožen izpolnjevati pogodbenih obveznosti. Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Ne glede na to, ali je pogodba prekinjena iz poslovnih razlogov ali razlogov nesposobnosti, se višina odpravnine določa na podlagi delovne dobe. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel v primeru dela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. V primeru, da je delavec zaposlen:

• več kot 1 leto in manj kot 10 let, mu pripada petina osnove za vsako leto,
• več kot 10 let in manj kot 20 let, mu pripada četrtina osnove za vsako leto,
• več kot 20 let, mu pripada tretjina osnove za vsako leto.

Kaj pa v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca?

Delavcu pripada odpravnina, ko sam poda izredno odpoved. Izredna odpoved je možna le na podlagi utemeljenih razlogov, ti razlogi pa se nanašajo na neizpolnjevanje ali kršenje pogodbenih obveznosti delodajalca. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca je ta upravičen do iste odpravnine kot pri redni odpovedi delodajalca. Poleg odpravnine mu pripada tudi odškodnina, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Kako je z odpravnino v primeru izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Zaradi dopolnjevanja in spreminjanja Zakona o delovnih razmerjih je pri izteku pogodbe za določen čas treba biti previden. Če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena pred 12. 4. 2013, delavcu ne pripada odpravnina. V primeru, da je bila pogodba za določen čas sklenjena po tem datumu in je prekinjena pred iztekom, delavcu pripada takšna odpravnina, kot bi mu pripadala v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Tudi ko se izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, je delavec upravičen do odpravnine, a zanjo veljajo drugačni pogoji.

Kako je z odpravnino ob upokojitvi?

Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi in upokojitvi delavca mu pripada odpravnina, a le pod pogojem, da je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. Višina odpravnine znaša v tem primeru dve povprečni mesečni plači v RS za pretekle tri mesece ali dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece. V primeru delne upokojitve mu pripada sorazmerna odpravnina, če je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. Če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, mu ob upokojitvi pripada še sorazmerni delež odpravnine. Tudi v tem primeru to velja le, če je delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. Obstaja nekaj izjem, ki izključujejo to pravilo; tisti delavci, ki opravljajo delo za krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu, so upravičeni do celotnega zneska odpravnine. V primeru, da se delavec upokoji, ponovni zaposli in spet upokoji, se upošteva načelo "ena odpravnina ob upokojitvi", zato ob ponovni upokojitvi ni upravičen do odpravnine.

Kaj pa če kljub zakonski dolžnosti delodajalec odpravnine ne izplača?

Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je delodajalec po zakonu dolžan izplačati odpravnino, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače. Če delodajalec ne izplača odpravnine, pa bi jo moral, je priporočljivo, da se najprej opomni v pisni obliki. Če tudi s tem dejanjem delavec ne doseže svoje pravice, sledi prijava na Inšpektorat RS za delo oziroma tožba na delovnem sodišču.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.