Ponedeljek, 15. 10. 2018, 4.00
6 let, 2 meseca
Pridobivanje EU-sredstev v občinah
Kateri župani so bili najuspešnejši pri črpanju EU-sredstev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,04
3
Čeprav so med največjimi, se je med najboljših 20, upoštevajoč skupna sredstva, uvrstilo le pet mestnih občin.
Po lokalnih volitvah konec leta 2014 je bila med letoma 2015 in 2017 pri črpanju evropskih sredstev na prebivalca najuspešnejša občina Grad. Med 20 najuspešnejšimi ni niti ene mestne občine, skoraj deset odstotkov občin pa od EU ni prejelo niti evra.
Skupna prejeta EU-sredstva občin sestavljajo
- EU-sredstva, prejeta prek državnega proračuna,
- sredstva, prejeta neposredno iz strukturnih skladov EU, in
- sredstva, prejeta od drugih evropskih institucij.
Občine iz EU največ črpale v letu 2015
Slovenija je bila po podatkih ministrstva za finance pri črpanju sredstev iz EU-skladov najuspešnejša leta 2015. V tem letu je končala na četrtem mestu med vsemi državami članicami EU. Sredstva so bila večinoma namenjena za ustvarjenje novih delovnih mest in različne druge projekte.
Leto 2015 je zadnje leto črpanja sredstev iz obdobja 2007-2013, v katerem je bilo Sloveniji namenjenih dobre štiri milijarde evrov. V novem obdobju (2014-2020) je Sloveniji namenjenih skoraj pet milijard evrov. Črpanje sredstev se je s prehodom v novo obdobje v letu 2016 opazno zmanjšalo. Če so občine v Sloveniji skupaj iz Evrope v letu 2015 prejele 355 milijonov evrov, so v letu 2016 prejele le še 49 milijonov evrov. Leto pozneje je bil seštevek sredstev občin, prejetih iz EU, višji za skoraj 16 odstotkov.
Iz EU največ prejeli prebivalci Občine Grad
Pri primerjavi prejetih sredstev glede na velikost občine oziroma število prebivalcev vidimo, da je bila med letoma 2015 in 2017 najuspešnejša občina Grad. Na prebivalca so prejeli več kot polovico več od druge najuspešnejše občine, občine Pivka. Skupno je bilo v tem obdobju v Sloveniji 12 občin, ki so iz Evrope prejele več kot tisoč evrov na prebivalca. Občina Grad ima dobrih dva tisoč prebivalcev, kar je tretjina prebivalcev Občine Pivka.
Tudi po skupnih prejetih sredstvih na občino sta ti dve občini uvrščeni visoko. Pred občino Pivka sta samo dve mestni občini in tudi občina Brezovica. Občina Grad na lestvici zaseda 11. mesto. Mestna občina Ljubljana je prejela trikrat več sredstev od občine Pivka, občina Ljubljana ima v primerjavi z njo sicer 46-krat več prebivalcev.
Največji EU-projekti v Občini Pivka
Občina Pivka je v letu 2015 prejela več kot 2,8 milijona evrov sredstev za izvedbo projekta Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine. Za izvedbo projektov Energetska sanacija OŠ Pivka, Energetska sanacija Zdravstvene postaje Pivka in Energetska sanacija Vrtca Mavrica je v letu 2015 prejela skupno 600 tisoč evrov. 1,7 milijona evrov so v letu 2015 prejeli za izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop) – gradnja kanalizacije in čistilne naprave Pivka. V letu 2015 so prejeli 647 tisoč evrov za izvedbo projekta Krpanov dom – večnamensko središče. V letih od 2015 do 2018 so skupaj z Občino Postojna izvajali največji projekti v zgodovini občin: projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop. Skupna vrednost projekta je znašala 29,9 milijona evrov, Občina Pivka pa je v letih 2015-2017 za ta projekt prejela devet milijonov sredstev.
Skoraj deset odstotkov občin brez EU-sredstev
Med letoma 2015 in 2017 ni niti evra iz Evrope prejelo 20 občin v Sloveniji. Gre večinoma za manjše občine, med katerimi je glede na število prebivalcev največja občina Vodice. Občina Vodice ima trikrat več prebivalcev od občine Grad, ta je iz EU načrpala največ sredstev na prebivalca. Skupno je 11 občin, ki niso prejele EU-sredstev in so hkrati večje od občine Grad.
Skupno največ Ljubljani
Mestna občina Ljubljana je med letoma 2015 in 2017 iz Evrope skupno prejela dobrih 61 milijonov evrov. S skoraj 27 milijoni evrov ji sledi Mestna občina Kranj. Tretja in hkrati prva nemestna občina je občina Brezovica, ki je v triletnem obdobju iz EU prejela dobrih 16 milijonov evrov. Na lestvico 20 občin z najvišjimi prejemki iz EU se je uvrstilo pet od 11 mestnih občin.
Največji EU-projekti v Mestni občini Ljubljana
Leto 2015: Za projekt RCERO (Regijski center za ravnanje z odpadki) so prejeli 54 milijonov evrov, za projekt Ljubljana za zeleno mobilnost 2,1 milijona evrov, za projekt Mreža P+R na območju MOL 2,1 milijona evrov in za projekt obnove Plečnikove hiše 0,7 milijona evrov.
Leto 2016: Za projekt EOL – Energetska obnova Ljubljane je bilo namenjenih 0,27 milijona evrov, za projekt Urban Heat Island pa 0,15 milijona evrov.
Leto 2017: Največji projekt, ki ga je financirala EU, je bil EOL (Energetska obnova Ljubljane) za energetske prenove vrtcev v vrednosti 0,32 milijona evrov. Prejeli so tudi 0,17 milijona evrov za projekt ELENA, gre za energetsko obnovo javnih zgradb.
3