Karibska vila v lasti nekdanjega mestnega urbanista polzi iz tožilskih rok

V Karibskem morju, tik ob obali Južne Amerike, leži Bonaire. Na otoku v lasti nizozemske kraljevine, znanem po toplem in suhem podnebju, živi približno 19 tisoč prebivalcev. Med lastniki tamkajšnjih nepremičnin je veliko Evropejcev, ki jim lokalne agencije v oglasih ponujajo "koščke raja".

Na otoku, približno 8.500 kilometrov oddaljenem od Slovenije, ima hišo tudi Igor Jurančič, nekdanji javni uslužbenec, ki je na Mestni občini Ljubljana (MOL) vrsto let vodil oddelek za urbanizem. Pozneje se je zaradi spornih poslov s Hypo Alpe-Adria-Bank Slovenija znašel na zatožni klopi. Jeseni 2015, deset let po Jurančičevem odhodu s položaja, je okrožno sodišče v Ljubljani začasno zavarovalo njegovo premoženje. 

Dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net, razkrivajo, da je sodišče "plombo" vpisalo tudi na hišo na otoku Bonaire. 

Na otoku Bonaire imata hišo nekdanji mestni urbanist Igor Jurančič in eden od glavnih akterjev afere Hypo Božidar Špan. Foto: Wikipedia Enako je storilo tudi z računom, ki ga je Jurančič odprl pri butični švicarski banki Banca del Sempione, in podjetjem Concept Investments. V tem podjetju, ki je po naših podatkih registrirano v ZDA, naj bi po ugotovitvah tožilstva končal del domnevno protipravne premoženjske koristi, ki naj bi jo Jurančič pridobil v spornih poslih.

Sodišče bi odpravilo začasno zavarovanje

A Jurančič bo očitno lahko že kmalu spet prosto razpolagal s svojim koščkom karibskega raja. 

Marca letos ga je sodišče na prvi stopnji skupaj z Andrejem Oblakom, nekdanjim direktorjem podjetja Hypo Alpe Adria Consultants in enim od ključnih igralcev v slovenskem delu afere Hypo, oprostilo obtožbe zlorabe položaja ali pravic. Hkrati je izdalo tudi sklep o odpravi začasnega zavarovanja Jurančičevega premoženja. 

Edina ovira do prostega razpolaganja s premoženjem je specializirano državno tožilstvo, ki se je na sklep pritožilo. To sodišču očita, da je kršilo bistvene določbe kazenskega postopka in zakona, zmotilo pa naj bi se tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja. 

Ključni argument: sodišče o odpravi začasnega zavarovanja premoženja ni obvestilo finančne uprave (Furs), kar bi po zakonu moralo storiti po uradni dolžnosti.

Na račun podjetja v ZDA prejel 900 tisoč evrov

Andrej Oblak je eden od ključnih igralcev v slovenskem delu afere Hypo. Foto: Ana Kovač Kot smo že poročali, se je Jurančič še kot prvi mestni urbanist zapletel v sporne posle s skupino Hypo Alpe-Adria-Bank, ki je bila takrat eden od največjih financerjev nepremičninskih projektov v Ljubljani.

Medtem ko je Hypo banka na vrhuncu svoje poslovne moči kupovala zemljišča za različne nepremičninske projekte, jih je MOL v obdobju županje Danice Simšič spreminjal v zazidljiva.

• Leta 2004 je šel mestni oddelek za urbanizem, ki ga je vodil Jurančič, ob pripravi osnutka občinskega lokacijskega načrta močno na roko Hypu. Na zemljiščih v Šiški, ki so bila v lasti Hypa, nato pa jih je odkupil Vegrad, je omogočil gradnjo stanovanjskih blokov z enim od najvišjih faktorjev pozidave v prestolnici. Gre za zemljišča, na katerem je pozneje zrasla soseska Celovški dvori.
   
• Septembra 2005, le nekaj mesecev pred Jurančičevo zamenjavo, so njegovi urbanisti pripravili tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu za zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani. Tudi ta so bila v Hypovi lasti, sprememba načrta pa je omogočila gradnjo študentskih domov s 1.500 posteljami in 500 stanovanj.
   
• Istega leta je podjetje Hypo Alpe Adria Consultants, ki ga je vodil Andrej Oblak, pozneje eden od ključnih igralcev v slovenskem delu afere Hypo, na račun podjetja Architron v ameriški davčni oazi Delaware, ki naj bi ga obvladoval Jurančič, nakazalo skoraj 900 tisoč evrov. Šlo je za plačilo računov, ki naj bi bili po mnenju tožilstva fiktivni. Architron je denar uradno dobil za svetovanje in pripravo projekta gradnje študentskega kampa za Bežigradom. 
   
• Leta 2007 je Hypo zemljišča ob Vojkovi cesti prodal panamskemu podjetju Enjuan Management Corp., ki sta ga lastniško obvladovala Andrej Oblak in njegov oče Miro Oblak. Le mesec dni pozneje je njihov lastnik postal Vegrad, do tedaj neznano panamsko podjetje pa je v poslu zaslužilo več kot 16 milijonov evrov.
   
• Denar je nato končal na računih več desetih podjetij offshore po vsem svetu, med njihovimi lastniki pa so bili po ugotovitvah kriminalistov tudi nekdanji vodilni v slovenskem Hypu: nekdanji predsednik uprave banke Božidar Špan, njegov naslednik Anton Romih in nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik.

Tudi po odhodu z občine je nekdanji mestni urbanist Jurančič ostal tesno povezan s Hypom. Bil je "idejni oče" in sovlagatelj v projekt Situla, 90 milijonov evrov vredno gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Vilharjevi cesti, ki jo je financiral Hypo. 

Igor Jurančič je bil "idejni oče" in sovlagatelj v projekt Situla. Foto: STA , Prostorski akt za naložbo v Situlo so na Mestni občini Ljubljana začeli pripravljati že leta 2000, zazidalni načrt pa je bil sprejet leta 2006, nedolgo po odhodu Jurančiča z občine. Gradnja Situle se je začela leta 2008, tik pred začetkom gospodarske krize, pozneje pa je nasedli projekt skupaj z izgubo nase prevzel Hypo.

Tožilstvo napovedalo pritožbo

Zoper oprostilno sodbo je okrožna državna tožilka Petra Apšner že napovedala pritožbo. Po mnenju tožilstva je namreč še vedno podan utemeljen sum, da sta Oblak in Jurančič storila očitana kazniva dejanja. Tudi zato je vztrajala pri začasnem zavarovanju.

S prošnjo za komentar smo se obrnili na Oblaka. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo. Čakamo tudi na odziv tožilstva. Jurančič že dalj časa ni dosegljiv za komentar.