Torek, 1. 12. 2020, 12.47
4 leta
Kakšna prihodnost čaka Slovenijo? To je napoved OECD.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
4
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji za letos v najnovejšem poročilu o gospodarskih obetih napoveduje 7,5-odstotni padec BDP, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno rast. Pričakovani padec v tem letu je za 0,3 odstotne točke blažji kot v junijski napovedi, pričakovana rast v letu 2021 pa je za 1,1 odstotne točke slabša.
OECD je junija Sloveniji za letos v luči negativnih učinkov pandemije covid-19 napovedal 7,8-odstotni padec gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa je poleti pričakoval 4,5-odstotno okrevanje. Organizacija s sedežem v Parizu je prvič postregla tudi z napovedjo za leto 2022. Takrat pričakuje 3,5-odstotno krepitev slovenskega gospodarstva, navaja STA.
Napoved OECD za letos je tako slabša od zadnjih napovedi slovenskih ustanov, kot sta Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Banka Slovenije hkrati je tudi slabša od jesenskih pričakovanj Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada.
Zaradi vnovičnega zaprtja slabša napoved
Za prihodnje leto so napovedi OECD slabše od vseh do zdaj izraženih pričakovanj domačih in mednarodnih ustanov, saj upoštevajo tudi najnovejše zaostrene epidemiološke razmere v državi, ki so privedle do vnovičnega zapiranja javnega življenja in so prekinile močno okrevanje gospodarske dejavnosti v tretjem četrtletju. O odboju slovenskega gospodarstva v poletnem trimesečju so v ponedeljek pričali tudi najnovejši podatki statističnega urada, še piše STA.
OECD spominja, da so se okužbe z novim koronavirusom začele vnovič hitreje širiti s septembrom, vlada pa je postopno odgovorila z novimi strožjimi omejitvami in novembra tudi z vnovičnim delnim zaprtjem javnega življenja.
Strokovnjaki organizacije sicer ocenjujejo, da podatki za tretje četrtletje kažejo na odpornost in dober finančen položaj velikega dela slovenskega gospodarstva, tako podjetij kot gospodinjstev, katerih razpoložljivi dohodek se je znižal le malo. A so zadnje omejitve spet prizadele dele gospodarstva, še posebej v storitvenem sektorju, zato se je gospodarska dejavnost vnovič upočasnila, predvideno nadaljevanje občasnih večjih izbruhov okužb pa naj bi zaviralo tudi okrevanje v prihodnjem letu, poroča STA.
Učinki še vsaj do sredine leta 2021
OECD ugotavlja, da bodo učinki pandemije covid-19 na gospodarsko dejavnost negativno vplivali še vsaj do sredine leta 2021. Ob tem našteva dosedanje obsežno ukrepanje države prek protikriznih paketov, po prepričanju analitikov organizacije pa bodo tudi še naprej potrebni ciljani ukrepi za blaženje posledic posameznih valov širjenja okužb z novim koronavirusom in preprečitev dolgoročnih posledic za gospodarstvo, navaja STA.
Povečana državna poraba bo po ocenah OECD pomagala podpirati okrevanje vse do konca leta 2021, sčasoma pa naj bi se ob dostopnosti cepiva in predvideni normalizaciji razmer krepilo tudi zaupanje v gospodarstvu. K okrevanju naj bi pripomogel tudi začetek izvajanja načrta za okrevanje EU po koronski krizi. Glede okrevanja v letu 2021 je sicer po navedbah OECD še vedno precej negotovosti, vse pa je odvisno od razvoja zdravstvene krize in tudi dogajanja v mednarodnem okolju, predvsem od hitrosti okrevanja v EU, ter hitre dostopnosti cepiva proti covid-19 in učinkovite kampanje cepljenja.
Določeni sektorji bodo pomoč potrebovali tudi po koncu koronavirusa
OECD meni, da bodo določeni sektorji gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, državno podporo potrebovali daljše obdobje, poleg obstoječih ukrepov za blaženje posledic krize na trgu dela pa strokovnjaki organizacije pozivajo tudi k okrepitvi ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Vnovič izpostavljajo tudi potrebo po izboljšanju upravljanja z državnim premoženjem in ukrepom za zmanjšanje pritiska staranja prebivalstva na javne finance, še navaja STA.
OECD: Svetovno gospodarstvo na predkoronsko raven do konca prihodnjega leta
OECD ocenjuje, da se bo svetovno gospodarstvo letos skrčilo za 4,2 odstotka, kar je nekoliko manj od junijske ocene o šestodstotnem upadu. Globalno gospodarstvo naj bi nato v prihodnjem letu zraslo prav tako za 4,2 odstotka, v letu 2022 pa za 3,7 odstotka.
Deflacija v območju evra tudi novembra vztrajala pri 0,3 odstotka
Območje z evrom je novembra po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 0,3-odstotno deflacijo, kar je enako kot oktobra. Po oceni statistikov so se novembra najbolj podražili hrana, alkohol, tobak in storitve, znižale pa so se cene neenergetskih industrijskih dobrin in energije.
4