Kako otroke naučiti, da denar ne raste na drevesu?

Ne vrtec ne šola ne bosta otrok naučila samostojnega in odgovornega ravnanja z denarjem, zato je pomembno, da jih starši že od ranega otroštva poučujete o denarju oziroma pravilnem odnosu do njega. Pa ne pozabite: največ šteje vaš zgled.

Odnos do denarja Preden se lotite finančne vzgoje svojih malčkov, se je prav vprašati, kakšen je vaš odnos do denarja in kakšen vzorec želite prenesti na svoje potomce. Znate denar zaslužiti? Imate do njega strahospoštovanje? Je denar vaš dnevni spremljevalec? Morda tabu tema? Je denar nekaj, kar v družini sproščeno kroži, ali ga stiskate in zadržujete pri sebi? Sproža v družini prepire? Je osrednja tema vašega razmišljanja ali imate v življenju še druge interese, druge vrednote?

Začnite zgodaj in preprosto Mnogi menijo, da otrok pred vstopom v osnovno šolo ni treba obremenjevati s to "resno temo", saj se bodo tako ali tako še prekmalu srečali z njo. Strokovnjaki pa, nasprotno, svetujejo, da otroke že v rosnih letih seznanite z denarjem in denarno izmenjavo. Seveda na njim primeren in razumljiv način.

Otroku tako že pri nekaj letih starosti razložite, da se morate potruditi, da zaslužite denar, in da vam šele nato omogoča takšno življenje, kot si ga želite oziroma ga dejansko živite. Če majhnemu otroku rečete, da nimate denarja za uresničitev katere od njegovih želja, vam pogosto odgovori: "Pojdi ga iskat na bankomat." Ali pa: "Saj daš samo kartico." Takrat mu pojasnite, da denar ne raste v bankomatu in da morate vi delati, medtem ko je on v vrtcu ali varstvu, da ga zaslužite.

Ker otrok še ni sposoben abstraktnega razmišljanja, mu konkretno in na njemu razumljiv način razložite, kaj je služba, kako služite denar, kaj delate na delovnem mestu. Sporočiti mu želite, da je količina denarja omejena in da to zahteva razmislek, za kaj ga bomo porabili. A bodite pozorni, da ne boste otroka preveč obremenjevali z vsakim izdatkom zanj, kot so recimo igrače, oblačila, knjige ali sladkarije.

Igrajte se trgovino Če boste pozorni, ne boste spregledali, kdaj se začne vaš otrok zanimati za papirnate lističe in kovane novce, ki so tako pomembni v vsakdanjem življenju staršev. V starosti približno treh let, ko želijo otroci v vsem posnemati svoje starše, tudi pri nakupovanju in plačevanju, jim lahko kupite ali naredite otroško blagajno in jim s tem približate pristno izkušnjo trgovine. Čeprav še ne morejo razumeti, koliko neka stvar stane ali zakaj pogosto dobite nekaj denarja nazaj, ko na blagajni plačate, otroci pri tej starosti že razumejo pojem denarne menjave, kar se ob igri trgovine še okrepi.

Takrat malčke tudi pogosteje vzemite s seboj v trgovino. Postopoma bodo začeli spraševati o cenah igrač, sladkarij ali sladoleda. Na primerih v trgovini otroku razložite, koliko kaj stane, pokažite mu kovanec in mu pojasnite, kaj dobite za to vrednost (recimo dve kepici sladoleda za dva evra). Tako si bo otrok najbolje ustvaril predstavo o porabi in vrednosti denarja.

"Otrok že zelo zgodaj – približno od tretjega leta dalje – razume, da moramo imeti denar, če si želimo privoščiti nekatere dobrine. Prav tako lahko zelo zgodaj razume, da je količina denarja za porabo omejena. K temu spada še izkušnja, da je zadovoljitev želje nekaj, kar ni vedno mogoče uresničiti takoj. Da je torej takojšnjo zadovoljitev želje mogoče odložiti na kdaj pozneje. Pri tem vpeljujemo zelo pomembno funkcijo meje, ki ne velja samo v odnosu do denarja, ampak na vseh pomembnih področjih življenja," opozarja dr. Albert Mrgole, psihoterapevt iz zavoda Vezal ter soavtor vzgojne uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo.

Da ne bi otrok v trgovini svojega vedenja pogojeval z zadovoljitvijo svojih želja (da bi želel, da mu kaj kupite, sicer bi začel trmariti, jokati, se metati po tleh …), sebe in njega prej pripravite na skupen obisk trgovine. Dr. Albert Mrgole svetuje: "Vnaprej lahko sestavite seznam dobrin, ki jih potrebujete, in določite vsoto denarja, ki jo boste namenili za nakup. V trgovini se vedno soočate z dinamiko med željami in potrebami. Če imate vnaprej napisan seznam, se lahko osredotočite na potrebe (in želje prestavite na raven, kjer si jih lahko privoščite, če vam za to ostane denar). Otrok naj sodeluje pri tem, vas opazuje, z njim se pogovarjajte o tem, kaj potrebujete, kaj boste kupili, koliko kaj stane … Tako vidi, da morate preračunavati, zamenjati že izbrane izdelke za cenejše, kaj odložiti nazaj na polico in podobno. Pomembno pri tem pa je, da plačujete z gotovino , ne s plačilnimi karticami."

Moja pikapolonica Strokovnjaki so si enotni, da je v tej starosti tudi že čas, da malčku razkrijete prvo orodje male finančne vzgoje: hranilnik. Otrok naj ga ima v svoji sobi, vanj pa bo z veseljem metal kovance, ki mu jih bodo podarili odrasli. Otroku seveda razložite, kaj je posledica "hranjenja pikapolonice". Vaš cilj je otroku pojasniti, da s tem varčuje za nekaj njemu dragega.

Ko otrok že nekoliko odraste in razume tudi simbolično vrednost denarja, ko se začne zanimati za številke in prek igre že pokaže zanimanje za seštevanje in odštevanje do deset (ali ko vstopi v osnovno šolo), pa je čas za še eno orodje finančne vzgoje: žepnino.

Prva žepnina Sogovornika trdita, da je to odlična metoda, s katero otrok razvija veščine, potrebne za odgovorno ravnanje z denarjem. Znašel se bo namreč v položajih, ko bo moral pretehtati med svojimi željami in potrebami ter se odločiti, katerim bo dal prednost, katere pa preložil na poznejši čas. Mnenja o ustrezni višini žepnine so različna, bolj kot višina žepnine pa je pomembno, da se z otrokom dogovorite, katere stroške bo plačeval z njo, in da imate nad tem pregled.

Najprej naj bo žepnina namenjena njegovim željam, kot so igrače, sladkarije in darila za prijatelje, šolske obveznosti pa plačujte vi. Ob vpisu v srednjo šolo pa je čas, da otrok z žepnino krije tudi svoje šolske potrebščine, malico in prevoze. Da bi mu zagotovili zadosten znesek mesečne žepnine, izračunajte vse njegove redne obveznosti, temu pa prištejte še približno 30 odstotkov za preostale izdatke in varčevanje. Pri tem je priporočljivo, da mu razložite, naj 10 odstotkov žepnine prihrani, s čimer si bo lahko privoščil kakšen večji nakup, kar ga dodatno motivira za varčevanje – vendar naj sam zanj privarčuje najmanj polovico.

Pomembne so izkušnje "Otrok se z žepnino uči odločanja in odpovedovanja: če žepnino porabim za to in to, si ne bom mogel privoščiti tega in tega, kar me prav tako mika. Vsaka odločitev za nekaj sočasno pomeni odpoved nečemu drugemu. To pa sta sposobnosti, ki neredko še odraslim povzročata veliko težav, zato je pomembno, da ju začnejo prakticirati že otroci v svojem malem svetu. Toliko laže jim bo, ko odrastejo. Poleg tega se otrok z žepnino uči realitetne kontrole: videti in upoštevati ta svet, kakršen je, in ne, kakršnega mu slikata njegovo še dokaj pravljično mišljenje in brezmejna domišljija," pojasnjuje mag. Janko Bohak, specialist klinične psihologije, dipl. psihoanalitik.

Dr. Mrgole dodaja: "To je čas, ko otrok razvija odnos do osebne lastnine, do tega, da si lahko tudi sam kaj kupi brez omejevanja staršev, da načrtuje nakup, da mora varčevati, da odloži zadovoljitev trenutnih želja. Otrok lahko z izkušnjo ravnanja z denarjem pridobiva in razvija različne strategije, kaže pa tudi svoj značaj. Pomembno je, da ima otrok možnost razpolagati z denarjem in pridobivati izkušnje, ki so povezane z realnim življenjem."

Določite pravila Izjemnega pomena pri dajanju žepnine so pravila, ki jih otroku jasno razložite. Teh se morate strogo držati tako starši kot otroci. Ker majhen otrok še nima izoblikovanega občutka za čas, je priporočljiva tedenska žepnina (med 10. in 12. letom lahko preidete na mesečno). Otrok naj jo prejema vedno na isti dan v tednu, s čimer se navadi na ritem in red, predvsem pa se tako nauči načrtovati svoje izdatke.

Preden začnete otroku dajati žepnino, se pogovorite z njim, za kaj je namenjena (sladoled, igrače in podobno) in katere stroške boste krili vi (šolske potrebščine, oblačila, obutev). Čeprav gre za njegov denar, morate vedeti, za kaj ga porabi. Prav tako jasno povejte, česa ne želite, da kupi, oziroma ne sme kupiti z žepnino (predmetov, ki so v nasprotju z vašimi vrednotami).

Meje, meje, meje Čeprav se tega morda ne zavedate, bo tudi vaš odziv na otrokove želje zaznamoval njegov odnos do denarja. Dr. Albert Mrgole opozarja: "Če otroku popuščamo pri vseh željah, bo težko osvojil funkcijo omejevanja. Če mu vse prepovedujemo in togo onemogočamo, pa mu s tem razvijamo tesnoben odnos do denarja in samo še povečujemo moč želje. Žepnina je zato zelo koristna izkušnja, vendar je pri tem potrebno zavedanje, da se otrok uči na konkretnih izkušnjah in v omejenem obsegu. Dolžnost in vloga staršev sta, da pri tem zagotovijo varne okvire."

Želite članek prebrati do konca? Kliknite na NLB Nasveti Osebno in izvedeli boste, kakšne so lahko pasti za starše, kolikšna naj bo žepnina in kako je z žepnino, ko se začne puberteta.