Kako močno vas bo po žepu udarilo posojilo v "švicarjih"

Vse, kar ste do zdaj banki odplačali za nakup svoje nepremičnine, je preprosto izginilo. Kot da ne bi v tem času ničesar odplačali. Pa čeprav vam je banka vsak mesec od plače odtrgala občuten znesek. Zakaj?

Včeraj so iz centralne banke v Zürichu sporočili, da ne bodo več branili razmerja 1,2 franka za evro. To razmerje so uvedli septembra 2011, ko so želeli zavarovati švicarsko gospodarstvo pred predragim frankom – švicarski izdelki bi bili v tujini predragi, zato bi jih švicarska podjetja prodala manj.

Koliko me bo bolelo, če imam posojilo v "švicarjih"? Zaradi višje vrednosti franka se bo mesečni obrok odplačevanja posojila marsikateremu Slovencu močno povišal. Vsi, ki so posojila najemali v švicarskih frankih zaradi privlačnejših obrestnih mer še v času pred krizo, so lahko redno spremljali, kako se jim mesečni obrok povišuje.

Tokrat bo obrok višji približno še za dodatnih 15 odstotkov.

Privlačnost nižjih obrestnih mer je bila zelo zavajajoča – kljub nižjim obrestnim meram v vsem obdobju med letoma 2008 in 2015 se je v povprečju posojilojemalcem mesečni obrok povišal za 40 odstotkov, kolikor je narasla vrednost franka v primerjavi z evrom.

Če ste leta 2008 v švicarskih frankih najeli za 50 tisoč evrov posojila za 20 let pri triodstotnem pribitku nad šestmesečno obrestno mero libor, ste vedeli, da boste ob koncu odplačevanja posojila banki poplačali približno 79 tisoč evrov (50 tisoč evrov glavnice in še obresti).

Draga zmota Ob začetku krize, ko so temeljne obrestne mere začele padati, se vam je verjetno zdelo, da je najem posojila v drugi valuti z nižjo obrestno mero, ki še pada, odlična odločitev. Vendar ste bili, kot ogromen delež posojilojemalcev v tistem času, kmalu postavljeni na realna tla.

Ob koncu leta 2011, štiri leta po najemu posojila, ste že odplačali del posojila, vendar ste bili banki dolžni več, kot ste si od nje izposodili.

Kako je to mogoče? Vrednost franka je do takrat narasla že za 20 odstotkov, kar je pomenilo, da je glavnica skupaj z obrestmi zdaj za 20 odstotkov večja kot ob najemu posojila.

Črni scenarij Po sedmih letih odplačevanja ste še vedno dolžni približno 50 tisoč evrov, čeprav ste plačali že krepko več kot 30 tisoč evrov obresti. Dodatno na vas negativno vpliva tudi nižja vrednost nepremičnine, ki ste jo za to posojilo zastavili. Da bi bil scenarij res popolnoma črn, pa obstaja velika verjetnost, da ste v času krize izgubili službo in ste trenutno brezposelni. Odločitev ni več videti tako dobra, kajne?

Švicarski izvozniki trpijo Tudi privlačnost oziroma konkurenčnost švicarskih proizvodov in storitev se je danes močno zmanjšala. Direktorji izvoznih podjetij so nad ukrepom SNB ogorčeni – sprva jim centralna banka sporoči, da ne bo potrebno zavarovanje medvalutnega tveganja, saj bo centralna banka pustila valutno razmerje pri 1,2 franka za evro, nato pa si čez noč premisli in povzroči potencialno recesijo, saj se bo povpraševanje po švicarskih proizvodih in storitvah zmanjšalo. Po ocenah banke UBS se bo gospodarska aktivnost v Švici zmanjšala za pet milijard oz. 0,7 odstotka BDP.

Negativni učinki se poznajo tudi na delnicah švicarskih podjetij, katerih cena se je v povprečju zmanjšala za deset odstotkov. Največji padec so doživele delnice podjetja Swatch, ki večino proizvedenih ur proda v tujini. Farmacevt Novartis je v enem dnevu izgubil skoraj 20 milijard evrov vrednosti, podobne izgube so doživeli tudi delničarji podjetja Nestle.

Centralna banka proti centralni banki Eden glavnih razlogov za to, da je švicarska centralna banka ukinila minimalni tečaj 1,2 franka za evro, je, ironično, evropska centralna banka. Zaradi pričakovanj, da bo ECB v prihodnjih tednih začela odkupovati državne obveznice na sekundarnem trgu (kvantitativno sproščanje), so prodajni pritiski na evro vedno močnejši. To pomeni, da je morala SNB tiskati vedno več frankov, da je lahko odkupila devize in s tem ohranila vrednost franka. S tem se je bilanca centralne banke močno povečala in presegla 60 odstotkov BDP, kar je največ izmed vseh centralnih bank razvitih gospodarstev.

Ocenjujejo, da ima SNB za kar 500 milijard evrov sredstev v tujih valutah v svoji bilanci. To pomeni, da je imela samo včeraj okoli 70 milijard evrov izgube.

Švicarji se lahko zastonj zadolžujejo Eden izmed stranskih učinkov ukrepa SNB se odraža v močni pocenitvi stroškov zadolževanja Švice. Ne samo, da si lahko Švica na trgu izposodi denar zelo poceni, celo plačajo ji za izposojo, saj so zahtevani donosi na državne obveznice negativni.

To ni tako presenetljivo, saj se je tudi Nemčija lahko zadolževala po negativni obrestni meri, bolj presenetljivo je to, da se lahko po negativni obrestni meri zadolži za nadaljnjih devet let (Nemčija ima zastonj zadolževanje le za štiri leta).