Kako iskati delo, da bomo dobili tudi zaposlitev (video)

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je prejšnja dva dneva gostil karierni sejem Moje delo, na katerem so iskalci zaposlitve lahko prišli v neposredni stik s kadrovniki podjetij, ki v svoje vrste vabijo nove delavce. Vrste pred stojnicami delodajalcev so bile dolge, zato je za iskalce ključno, da znajo vzbuditi pozornost.

Do delodajalca tudi, ko ne išče novih kadrov "Smo netradicionalni iskalci novih sodelavcev, formalna znanja so na stranskem tiru," je poudaril direktor podjetja Duol Inženiring Dušan Olaj, ki, odkar je bil lani razglašen za podjetnika leta, vsak teden na svojo mizo dobi od 20 do 30 ponudb. Prav vseh mu ne uspe pregledati, jih pa prebere večino in na njih tudi konkretno odgovori.

Če nekdo resnično izstopa, ga povabi na razgovor, četudi trenutno ne iščejo novih sodelavcev. V pogovoru pa išče nekaj več, kaj mu ta človek lahko ponudi, kako mu lahko koristi. A za veliko večino iskalcev, predvsem tistih, ki so na zavod za zaposlovanje obsojeni že več let, je velika umetnost danes že priti do razgovora.

Kako se izviti iz začaranega kroga neuspešnosti? "Ne moremo pričakovati pozitivnih rezultatov, če ves čas delamo isto," pa je dejal direktor zaposlitvenega portala MojeDelo.com Zoran Savin in dodal, da je to največja težava brezposelnih, predvsem dolgotrajno brezposelnih.

Če ti nekaj ne uspeva, je očitno, da nekje delaš napako. Kot je razkril Savin, mnogi iskalci niti ne vedo, kakšen je pravzaprav proces iskanja zaposlitve in da ta običajno traja okoli devet mesecev. V tem procesu pa so med drugim pomembne predvsem naslednje točke: - dober življenjepis, - prvi vtis, - veščine komuniciranja na razgovoru v smislu najprej poslušaj, nato odgovarjaj.

Ob tem je Savin poudaril, da kar od 60 do 70 odstotkov prošenj za zaposlitev ni oblikovanih tako, kot bi morale biti. (Dolgotrajno) brezposelni bi zato morali bolj pogosto poiskati pomoč pri zaposlitvenih strokovnjakih, Damjana Košir z zavoda za zaposlovanje pa svetuje tudi prijavo na zavodu in vključevanje v aktivnosti, ki jih ta ponuja.

Strokovnjak zgolj za eno področje je preteklost Največji izziv za iskalce zaposlitve, pa tudi sicer za zaposlene, je neprestano izobraževanje, nabiranje novih veščin in sposobnosti, brez tega v prihodnje ne bo šlo.

Delodajalci, vsaj kot je povedal Olaj, ne bodo več iskali delavcev, ki bodo zgolj strokovnjaki za določeno področje, temveč ljudi, ki bodo imeli širino, ki bodo poleg svojega področja obvladali tudi na primer prodajo, različne jezike in podobno.

"Ni dovolj znati programirati, temveč moraš poznati vsaj panogo, kjer opravljaš svoje delo," pa je dodal Savin. To je pomemben podatek tudi za (bodoče) študente, za katere ni dovolj, da zgolj študirajo na področju, ki bo v prihodnje iskan, temveč morajo že med študijem dobiti čim več različnega znanja, predvsem praktičnega.

Treba se je znati tudi prodati Vse to in še več je treba, da kandidat vzbudi pozornost delodajalca. A da resnično izstopa iz povprečja, se mora znati prodati. Biti mora kot podjetnik, ki prodaja svoje veščine, znanja in sposobnosti, je poudaril Savin.

Kako dobro pa se Slovenci pravzaprav prodajamo delodajalcem? Po izkušnjah Olaja iskalci pogosto pokažejo dovolj samozavesti, a so premalo samokritični. Zato je treba najti neko ravnovesje in kot je poudaril Savin, delati predvsem na tem, da poznamo samega sebe in ne nastopamo z lažno samozavestjo.