Kako Grki sami omejujejo pogajalska izhodišča Ciprasove vlade?

Dve grški banki sta grško centralno banko zaradi večjega odliva depozitov in težav z likvidnostjo pred mesecem dni že zaprosili za več gotovine. Grki so namreč pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je slavila Siriza, zaradi strahu pred izhodom iz območja evra in finančnim kolapsom dvignili za več kot tri milijarde evrov depozitov. Hranijo jih doma ali pa so jih prenesli na banke v tujino.

S podobnimi težavami kot Grčija se je spomladi 2013 ukvarjal Ciper. Ko so se ciprske banke znašle tik pred bankrotom, so morale oblasti v strahu pred množičnim dvigovanjem depozitov na otoku med drugim za dva tedna zapreti banke in strogo omejiti dvige gotovine z bankomatov.

Delovanje bančnega sistema je ob vsesplošni histeriji lahko zelo hitro ogroženo "Ko so Grki leta 2012 v enem samem dnevu iz grških bank dvignili za 700 milijonov evrov gotovine, so z izrednimi letalskimi prevozi iz Frankfurta bankam zagotavljali zadostne količine denarja. Danes je položaj zelo podoben. Ker imajo banke na razpolago le del likvidnih sredstev, je navidezno kakovostno delovanje bančnega sistema ob vsesplošni histeriji lahko zelo hitro ogroženo," pravi direktor podjetja Finančni trgi Klemen Furlan, ki paniko bančnih komitentov vidi kot najbolj problematičen del obstoječega monetarnega sistema.

V pomanjkanju gotovine se skriva ena od največjih bojazni Grčije, saj se lahko ponovi ciprski scenarij. "To je morda najslabša karta aktualne grške vlade. Upam, da se zaveda vseh škodljivih posledic. Grški pogajalski položaj pred evropskimi upniki se prav s histeričnim dvigovanjem gotovine z bank močno slabša. Njihovi lastni državljani pravzaprav omejujejo pogajalska izhodišča Ciprasove vlade," opozarja Furlan in dodaja, da likvidnost grških bank vsakih 14 dni odobrava evropska centralna banka. Zato se Grki v primeru neuspešnih dogovorov z mednarodnimi posojilodajalci lahko kaj hitro znajdejo v težavah.

ECB je sicer grškim bankam – potem ko ne sprejema več grških državnih obveznic kot zavarovanja za posojila – odobrila izredna likvidnostna sredstva v višini do 65 milijard evrov.

Zaupanje v banke je glavni predpogoj za delovanje države Nastanka bančne panike si ne želi nihče, še posebno v državah evroobmočja, saj povečuje nezaupanje v domači bančni sistem in povzroča škodo gospodarstvu. Če bo v Grčiji v bankah zmanjkalo gotovine, se bodo stvari premaknile za več korakov nazaj. Pogoj za normalno poslovanje podjetij je namreč zaupanje v banke, ki izvajajo plačilni promet. Vse bančne transakcije, ki se danes zdijo samoumevne, bi po likvidnostnem krču vodile v zaostritev gospodarskih razmer ter upočasnitev prometa in transakcij.

"Zaupanje v banke je glavni predpogoj, da država lahko normalno deluje. Dober primer reševanja bančnega sistema smo lahko videli pred dobrim letom dni tudi v Sloveniji, kjer so imele skoraj vse banke efektivno negativno bilanco. A država je z izdatno dokapitalizacijo sistemskih bank zagotovila njihovo varnost," še pojasni finančni analitik Furlan, ki dodaja, da je najboljši pokazatelj stanja v državi prav donosnost na državne obveznice.

Slovenija se lahko trenutno zadolžuje pod zelo ugodnimi pogoji. Ob izdaji desetletne obveznice z 1,5-odstotno donosnostjo obstaja velika verjetnost, da bo povprečna letna inflacija v tem obdobju višja od 1,5 odstotka. Furlan zato v tem trenutku za Slovenijo vidi dobro priložnost za poceni zadolževanje.