Petek, 17. 6. 2016, 11.17
7 let, 2 meseca
Kako dobrodelni so bogati poslovneži v regiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
1
Uspešna podjetja v regiji se zavedajo odgovornosti do družbe, katere sestavni del so. Dobrodelne projekte večinoma financirajo njihova podjetja, le redki so pripravljeni podariti lastno premoženje.
Družbeno odgovornost podjetij smo nekoč poznali predvsem z vidika donacij in sponzorstev, danes pa seže mnogo dlje. Gre za iskanje načinov, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje podjetje postane uspešnejše, izboljša kakovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe, hkrati pa zadovoljuje interese lastnikov.
Podjetja so pred leti koncept družbene odgovornosti sprejemala bolj kot strošek, a so sčasoma začela spoznavati tudi njegove dolgoročne prednosti. Preverili smo, kako dobrodelni so prvi možje največjih in najuspešnejših podjetij v regiji.
Novi lastnik Mercatorja letno nameni poldrugi milijon evrov
Najpremožnejši Hrvat Ivica Todorić je lastnik koncerna Agrokor, v katerega spada tudi Mercator. Njegovo premoženje je ocenjeno na več kot 800 milijonov evrov in velja za najbogatejšega na območju nekdanje Jugoslavije.
V Agrokorju, katerega del je tudi Mercator, so v 16 letih kot družbeno odgovorno podjetje namenili 26 milijonov evrov oziroma poldrugi milijon vsako leto.
"Poslovanje Agrokorja temelji na načelih družbene odgovornosti. Z donacijami in sponzorstvi podpiramo humanitarne akcije, športne in kulturne dogodke in ustanove, financiramo obnovo kulturne dediščine, znanstvene ustanove, aktivnosti za mlade. Posebno pozornost namenjamo socialno ogroženim skupinam mladih in njihovemu zdravju," pravijo v Agrokorju.
Od leta 2000 dalje so za omenjene projekte namenili več kot 26 milijonov evrov oziroma v povprečju poldrugi milijon evrov letno.
Srbski lastnik portoroškega hotela Kempinski Palace bolnim otrokom podaril družinsko hišo
Najbogatejši Srb Miodrag Kostić je lastnik holdinške družbe MK Group. Gre za holding s sedežem v Srbiji, ki zaposluje šest tisoč ljudi in v okviru katerega deluje 75 družb.
"Srbski kralj sladkorja" ima med drugim v lasti AIK banko, ki je nedavno z 12-milijonsko dokapitalizacijo dobila 14-odstotni delež Gorenjske banke, lani pa je za nakup portoroškega hotela Kempinski Palace odštel 23 milijonov evrov. Njegovo premoženje je ocenjeno na 500 milijonov evrov.
Malokdo ve, da je najbogatejši Srb Miodrag Kostić v dobrodelnem namene podaril tudi svojo 1.400 kvadratnih metrov veliko družinsko hišo v Novem Sadu.
Kostić je znan podpornik otrok, ki v t. i. SOS-skupnostih odraščajo brez staršev. Med drugim je humanitarni organizaciji Nacionalno združenje staršev otrok, obolelim za rakom, leta 2013 podaril svojo 1,5 milijona evrov vredno družinsko hišo v Novem Sadu.
Z donacijami tradicionalno omogoča letovanja otrokom, podpira športna in kulturna društva. Štipendira deset najboljših študentov z univerz v Beogradu, Novem Sadu in Nišu. Rdečemu križu Srbije je letos podaril za 45 tisoč izdelkov svoje mesnopredelovalne industrije Carnex. Samo letos je v dobrodelne namene podaril 1,8 milijona evrov.
Drugi najbogatejši Hrvat razmišlja dolgoročno
Predsednik uprave in večinski lastnik Atlantic Grupe Emil Tedeschi je z 200 milijoni evrov drugi najbogatejši Hrvat. Pred šestimi leti je za nakup Droge Kolinske odštel 382 milijonov evrov. Kot je dejal v našem intervjuju, bi morali biti vsi državljani družbeno odgovorni v okviru svojih zmožnosti.
"Večkrat sem že razlagal, da nočem drugim ljudem svetovati, kako bi se morali obnašati. Do sebe sem konservativen, do drugih pa liberalen. Živim po nekih svojih svetovnih nazorih. Ne mislim, da sem jaz tisti, ki bi moral izpostavljati neke družbeno odgovorne probleme. Veliko raje vidim, da nekdo v nas prepozna neke pozitivne vzore. Kot podjetje se trudimo biti podjetje dialoga, tolerance, različnosti … V podjetju to vidimo kot našo prednost," nam je dejal.
"Če mislimo na dolgoročnost našega podjetja, potem moramo razmišljati tudi na dolgoročnost družbe v celoti," je prepričan lastnik Atlantic Grupe Emil Tedeschi.
Tedeschi je še dejal, da želijo biti partner vsem, od zaposlenih, delničarjev in kupcev do dobaviteljev. "Poskušamo ustvariti ravnotežje, ki bi naredilo naše podjetje dolgoročno uspešno. Če mislimo na dolgoročnost našega podjetja, potem moramo razmišljati tudi na dolgoročnost družbe v celoti. Ko lahko, tega sicer ne moremo vedno, se trudimo biti partner v nekih pozitivnih iniciativah," je poudaril.
Drugi najbogatejši Slovenec za dobrodelnost namenja 0,2 odstotka prihodkov
V podjetju Studio Moderna, ki ga vodi drugi najbogatejši Slovenec Sandi Češko, so lani za sponzorstva in donatorstva namenili 40 tisoč evrov. To predstavlja 0,22-odstotni delež njihovih celotnih prihodkov na domačem trgu.
"Vračanje družbi je del našega načina delovanja. V okviru blagovne znamke Dormeo podpiramo človekoljubne in humanitarne projekte in aktivnosti. Na spletni strani Dormeo v okviru portala Objem topline naši obiskovalci še naprej soodločajo, katero društvo ali humanitarna organizacija prejme finančna sredstva prek podarjenih objemov," pravijo.
V podjetju Studio Moderna, ki ga vodi Sandi Češko, so lani za sponzorstva in donatorstva namenili 40 tisoč evrov. To predstavlja 0,22-odstotni delež njihovih celotnih prihodkov na domačem trgu.
Leta 2015 so tako denarno podprli dejavnosti 30 neprofitnih organizacij. Razdelili so tudi veliko izdelkov iz prodajnega asortimentna in tako še dodatno pomagali 40 društvom in organizacijam pri njihovem delovanju. "Najodmevneje smo se leta 2015 tako podjetje kot zaposleni odzvali na poziv za pomoč beguncem. Skupaj z zaposlenimi smo tako materialno kot finančno prek Karitasa pomagali reševati socialne stiske 21 družin in posameznikov," še pravijo.
Češko, čigar premoženje je ocenjeno na 271 milijonov evrov, je tudi ustanovitelj neprofitne organizacije Zavoda Viva, ki dejavno posega v ključne izzive prihodnosti. Projekt Reinovator pa uspešno povezuje civilno-družbene iniciative z gospodarskim sektorjem in nadgrajuje slovenske prakse na področjih socialnega podjetništva.
Pečečnik se z dobrodelnostjo ne hvali rad
Večinski lastnik Interblocka Joc Pečečnik in četrti najbogatejši Slovenec poudarja, da se z dobrodelnostjo neradi hvalijo v javnosti.
"Tega ne počnemo zaradi reklame, ampak ker tako želimo," pravi Pečečnik, čigar premoženje je ocenjeno na 240 milijonov evrov.
V Pečečnikovem podjetju Interblock številne mini donacije raje izbirajo in financirajo na osebni ravni, saj so bili velikokrat zavedeni.
Kljub temu nam je dejal, da so med drugim ustanovitelji dobrodelne fundacije Rdeča žoga, ki pomaga socialno ogroženim in pomoči potrebnim. So generalni pokrovitelji dobrodelnega golf turnirja Anžeta Kopitarja, podpirajo obnovo starih spomenikov, podpirajo Lions klub Ilirija. Številne mini donacije raje izbirajo in financirajo na osebni ravni, saj so bili velikokrat zavedeni, še sklene Pečečnik.
Mermalov BTC podpira zapostavljena področja
Solastnik logistično-nepremičninske družbe BTC Jože Mermal se po premoženju težko primerja z balkanskimi bogataši, saj ga je revija Manager z 20 milijoni evrov premoženja uvrstila na 63. mesto v Sloveniji.
V družbi BTC, ki jo vodi Jože Mermal, so v zadnjih petih letih v projekte družbene odgovornosti vložili dobrih pet milijonov evrov.
Družba, ki jo vodi, je v zadnjih petih letih v projekte družbene odgovornosti vložila dobrih pet milijonov evrov. Osredotočajo se predvsem na področja ustvarjalnosti, kulture in na mlade, ki so v družbi pogosteje zapostavljena. Lani so tako podprli več kot 300 organizacij, posameznikov, dogodkov in projektov.
Družbena odgovornost jim pomeni način poslovanja
Pripravljenost za dobrodelnost smo preverili tudi pri celjskem podjetniku Franciju Pliberšku, ki se letos sicer ni uvrstil na lestvico najbogatejših. "Vodstvo podjetja se zaveda, da je uspeh največ vreden takrat, ko je sadove uspešnega poslovanja mogoče deliti tudi med tiste, ki sami niso neposredno vplivali na rezultat poslovanja. Biti veliko podjetje v manjšem kraju prinaša tudi veliko odgovornost, saj naše poslovanje vpliva tudi na socialno sliko naše okolice," pravijo v podjetju MIK, kjer za družbeno odgovornost namenijo en odstotek letnih prihodkov.
V podjetju MIK Celje družbeno odgovornost vidijo kot način poslovanja. "To je del naše kulture, prevzemanje odgovornosti v čim širšem mogočem smislu, saj se zavedamo, da je prav v časih, kot so zdaj, treba pomagati tistim, ki sami nimajo možnosti uresničiti svojih potencialov," pravi lastnik Franci Pliberšek.
Podjetje letos že enajsto leto zapored organizira in izvaja brezplačne počitnice za otroke iz socialno šibkejših družin. Do zdaj je z njimi letovalo več kot tisoč otrok. Letos pa so se odločili brezplačne počitnice podariti še več otrokom, zato jih bodo na Debeli rtič peljali kar 200. Letovanje tudi v celoti organizirajo in jih na letovanju spremljajo. Denar so zbirali s humanitarnim kolesarjenjem po Sloveniji.
1