Kako bi zakon rešil posojilojemalce v švicarskih frankih #video

Novinar: Jaka Elikan/Video: Planet TV

Nekateri med njimi danes odplačujejo precej več, kot so si sploh izposodili. Gre za okoli 20 tisoč Slovencev, ki morajo skupaj odplačati še okoli pol milijarde evrov posojil.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je s pomočjo kolega Boštjana M. Zupančiča na pobudo združenja Frank spisal predlog zakona, ki bi vsa posojila v švicarskih frankih pretvoril v evre z ugodnejšo obrestno mero.

Rešitvi so naklonjeni v SD, Desusu in Levici, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je zadržana, banke so ostro proti, so poročali v oddaji Danes.

Zakon ima zadostno podporo za razpravo

Kot kaže ta trenutek, ima zakon zadostno podporo, da bodo o njem vsaj razpravljali. Dodaten pritisk za rešitev zagate je nedavno sprejeta delna sodba prvostopenjskega sodišča, ki je članu Združenja Frank odpravilo posojilno pogodbo. Banka Unicredit se je sicer pritožila.

Ribičičevo izhodišče je, da so posojilodajalci prišli na banko po stanovanjsko ali potrošniško posojilo. "Dobil so pa tvegan aleatorni borzni posel, ne da bi jim banka predstavila, kakšne bodo posledice, če se zgodi sprememba valutnih razmerij," pravi nekdanji ustavni sodnik.

Veljalo bi za posojila od leta 2000 do 2010

In sprememba se je zgodila, marsikje pa so posojilojemalci zašli v velike težave. "V nekaterih primerih so se glavnica in obresti povečale tudi nad 50 odstotkov," ponazori Ribičič.

Po predlogu zakona naj bi se iz švicarskih frankov v evre pretvorila vsa posojila, ki so bila najeta v letih od 2000 do 2010. Spremenila bi se tudi temeljna obrestna mera iz londonske v frankfurtsko. Konverzija bi bila brezplačna, posojilojemalec bi jo lahko sprejel ali zavrnil. Banka bi mu morala vrniti, recimo temu, preveč plačan del posojila.

"Če zakon ne bo sprejet, se bo nadaljevala bitka pred sodišči, pred rednimi, pred vrhovnimi, pred ustavnim in na koncu pred evropskim sodiščem za človekove pravice," napoveduje nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Foto: Planet TV Podobne zakone so v zadnjem času sprejeli v številnih državah, tudi pri sosedih na Madžarskem in Hrvaškem. Tam je zakon že prestal ustavno presojo.

"Priznam, da je šel naš predlog zakona nekoliko dlje, ker ne zajema samo tistih, ki imajo veljavne posojilne pogodbe, ampak tudi tiste, katerih posojilne pogodbe so bile že prekinjene in ne veljajo več," pojasnjuje Ribičič.

Ribičič prepričan o uspehu

Finančne ministrice pa ti argumenti ne prepričajo. "Jaz sem do predloga zakona precej zadržana. Bomo videli, ali bo zakon vložen ali ne bo," pravi Vraničar-Ermanova.

"Če zakon ne bo sprejet, se bo nadaljevala bitka pred sodišči, pred rednimi, pred vrhovnimi, pred ustavnim in na koncu pred evropskim sodiščem za človekove pravice. In če posojilojemalcem ne bodo uspelo na eni od prejšnjih instanc, si upam napovedati, da jim bo pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Tam bo na zatožni klopi Slovenija kot država, ne več banke in seveda plačilo iz proračuna," je prepričan Ribičič.

Kakšna kazen bi jih lahko doletela v Strasbourgu, si Ribičič ne drzne napovedati.

Združenju Frank prekipelo: Pripravljajo kazenske ovadbe

Združenje Frank pa medtem zaradi "neresnic, ki so se pojavile v javnosti, in popolne odsotnosti ukrepov regulatorja in dokazljivega naklepa" napoveduje kazenske ovadbe in prijave v vseh primerih kršitev.

"Uresničujejo se namreč napovedi iz anonimnega pisma, kjer je bilo govora o sedmih milijonih evrov, namenjenih medijskim pritiskom proti sprejetju Zakona o konverziji CHF-kreditov," so sporočili iz združenja.