Kaj je bolje? Znižati davek na plače ali DDV?

Ko v Sloveniji govorimo o nekonkurenčnosti gospodarstva, se med ukrepi za njegovo izboljšanje omenja tudi davčna razbremenitev plač in znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Kateri izmed njih bi bil bolj smiseln, s predpostavko, da proračun ostane uravnotežen.

Strokovnjaki se strinjajo, da je znižanje davka na plače boljši ukrep in opozarjajo, da rezultatov ni mogoče pričakovati takoj. Po mnenju Gorana Novkovića z GZS pa se ukrepa ob zmanjšani javni porabi sploh ne izključujeta.

Slovenski delavec niti približno ni konkurenčen Finančni analitik Luka Gubo je prepričan, da bi daleč največji učinek k zvišanju konkurenčnosti države prinesel nižji davek na plače. Slovenija namreč spada med države z najbolj obdavčenimi plačami, na drugi strani pa je stopnja DDV podobna kot v večini držav.

To je ponazoril s primerom iz Švice, kjer mora delodajalec za plačo šest tisoč švicarskih frankov državi odšteti okoli sedem tisoč frankov. Torej le tisočaka več. V Sloveniji pa mora podjetje za izplačilo šestih tisoč evrov plače zaposlenemu odšteti okoli 14 tisoč evrov. "Razlika je torej enormna. Slovenski delavec, ki je enako dober kot delavec v Švici in podjetju prinaša enako dodano vrednost, niti približno ne more biti konkurenčen švicarskemu," je dejal Gubo.

Dodaja, da je sicer tudi pri znižanju DDV lahko dosežen pozitiven učinek, a bolj kratkoročne narave. Pri razbremenitvi plač pa se neto plače avtomatsko povečajo, kar povzroči večjo potrošnjo prebivalstva. Država bi na ta račun pobrala več davkov, hkrati pa bi se na dolgi rok zvišal bruto domači proizvod (BDP). Kljub temu Gubo opozarja, da se radikalno zmanjšanje davka na plače ne more v celoti prenesti v proračun prek več pobranega DDV-ja, zato bi proračun brez rezanja odhodkov težko ostal nevtralen.

Vprašanje je, kam bi se preusmeril tok tako privarčevanega denarja Po mnenju podjetnika Dušana Olaja znižanje stopnje DDV ni ukrep, ki bi izboljšal konkurenčnost. Učinek bi bil namreč enkraten in bi se hitro izničil. Jasno je tudi, da obeh ukrepov naenkrat ne moremo sprejeti.

"Razbremenitev plač je med tema dvema opcijama zanesljivo boljša rešitev, vendar se postavlja vprašanje, kam bi se preusmeril tok tako privarčevanega denarja. Če bi šel v večjo porabo, v investicije ali v razvoj, bi dosegel svoj namen, v nasprotnem nismo naredili ničesar," je jasen Olaj.

Olaj se tudi sprašuje, ali sta finančni minister in vladajoča koalicija pripravljena potrpeti za rezultat takšnih ukrepov, saj učinek zagotovo ne bi bil takojšen.

"Bojim se oziroma sem kar prepričan, da bi šla država proračun takoj izravnavat z nekimi drugimi in novimi obremenitvami. Dokler v Sloveniji ne bo jasnega spoznanja o tem, da so naše težave kronične in ne akutne, tudi ustreznih sistemskih ukrepov ne bomo v stanju sprejemati," še sklene Olaj.

Trgovci bi ob nižjem DDV svoje marže zvišali Tudi finančnemu strokovnjaku Mateju Tomažinu se zdi razbremenitev plač bolj smiselna, saj v tem kontekstu ostane več denarja za investiranje.

"Spremembo DDV po vsej verjetnosti potrošniki ne bi čutili, saj bi trgovci svoje marže prilagodili tako, da bi prodajne cene v povprečju ostale podobne. Potrošniki torej po vsej verjetnosti ne bi občutili bistvenih sprememb," napoveduje.

Vse več ljudi nakupuje prek spleta v drugi državi EU in se na tak način izognejo visokemu DDV-ju kot tudi nekonkurenčnim cenam, ki jih vse pogosteje opažamo na domačih trgovskih policah, še pravi.

Razbremenitev plač malo verjetna "Vsekakor je bolj smiselno razbremeniti plače delavcev. DDV je v svojem bistvu davek na notranjo porabo. Zato je bolje manj obdavčiti tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost doma in v tujini," svetuje finančni strokovnjak Blaž Vodopivec.

A ker v slovenskem proračunu trenutno ni nobene rezerve za razbremenitev plač, je takšen ukrep zanj malo verjeten. Sploh ker ukrepi za povečanje konkurenčnosti dajejo rezultate šele po dveh, treh ali petih letih. Bi pa lahko vlada za povečanje konkurenčnosti sprejela strukturne reforme, ki same po sebi ne stanejo nič oziroma proračun celo nekaj pridobi. Tu misli na privatizacijo, liberalizacijo in delovnopravne regulative.

Ukrepa se ne izključujeta, če zmanjšamo javno porabo Svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković pa meni, da je z znižanjem javne porabe, Slovenija spada med prvih deset najbolj potratnih držav EU, mogoče izpeljati oba ukrepa.

"To pomeni, da imamo možnosti zmanjšati javno porabo, zato lahko sprejmemo oba ukrepa," pravi Novković. Pri tem dodaja, da vse analize kažejo, da sta tako poraba kot delo nadpovprečno obdavčena med primerljivimi državami EU in OECD. Dejstvo pa je, da je odskok navzgor pri obremenitvah dela večji kot pri obremenitvi porabe.

"Zato je absolutno čim prej treba razbremeniti delo, kar bi se moralo zgoditi sočasno z redefinicijo minimalne plače. Ključno pri vsem tem pa je, da tega ne moremo narediti s prerazporeditvijo bremen na kapital in premoženje, temveč je nujno zmanjšati javno porabo. Nižja javna poraba še ne prinese manj kakovostnih storitev, temveč državo prisili, da z manj denarja naredi več," opozarja Novković.

To ponazori na primeru Estonije, ki je zaradi pomanjkanja denarja sistem javnih storitev naredila uporabnikom bistveno bolj prijazen. Več kot 90 odstotkov kontaktov med posamezniki in državo namreč vzpostavijo prek spleta, prav tako že več kot 30 odstotkov državljanov na volitvah glasuje po elektronski poti.

Vlada bo morala tudi malo tvegati Direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj pa spomni, da je Slovenija nekonkurenčna že v izboru multinacionalk, ko se odločajo, v kateri del Evrope bodo investirali.

"V zadnjih dveh letih si niti ena korporacija ni izbrala Slovenije za regijsko središče. Vlada je zato pred težko nalogo, v kateri bo morala tudi malo tvegati. Ustvarjanje konkurenčnejšega okolja še ni garancija, je pa edina pot, da se bo nekaj spremenilo na bolje," poudarja Batagelj.

Batagelj razume vlado, da želi imeti uravnotežen proračun. Ni pa še zasledil, da bi razmišljala o reorganizaciji socialnih transferjev in pomočeh, ki v proračunu zavzemajo pomemben del. Z uravnoteženjem teh bi se lahko razbremenila tudi bruto masa plač, kar je po njegovem mnenju ključno.

Na znižanje stopnje DDV gleda zelo ciklično. "Če bomo naredili gospodarstvo konkurenčnejšo, bo zajem davkov večji in bi se lahko proračun uravnaval že iz naslova razvoja. Z okorelo davčno politiko pa gospodarskega razvoja zagotovo ne bo," še sklene Batagelj.