nepremičnine
Četrtek, 14. 12. 2017, 4.14
6 let, 10 mesecev
Jože Anderlič ne da Kolizeja, sprl se je z Južnoafričani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
19
Po manj kot letu dni je konec ljubezni med Jožetom Anderličem in Južnoafričani, ki naj bi financirali njegov nasedli projekt v središču Ljubljane.
Znani poslovnež Jože Anderlič, ki je obogatel z nepremičninskimi projekti, nato pa je zaradi nasedlih naložb in prezadolženosti zašel v velike težave, je lani poleti sklenil svoj sanjski posel.
S skladom Greenbay v lasti južnoafriškega bogataša Desa de Beera je sklenil dogovor, po katerem bi ta financiral 70-milijonski projekt postavitve luksuzne soseske na območju nekdanjega Kolizeja, Anderlič pa bi poskrbel za njegovo gradnjo na ključ.
To bi pomenilo ne le uresničitev velikopoteznega projekta, ki ga načrtuje že več kot 15 let, ampak bi z njim tudi zaslužil.
Preberite več: Anderličeva bitka za Kolizej
Začetek projekta se odmika v prihodnost
Začetek gradnje palače Schellenburg je bil napovedan že za lansko jesen, a se vztrajno zamika, saj investitorji nimajo ne gradbenega dovoljenja ne okoljevarstvenega soglasja.
Zaradi tega so vse glasnejše govorice, da se želijo Južnoafričani umakniti iz projekta in ga prodati najboljšemu ponudniku.
Preberite še: Kako se je Jože Anderlič izvlekel iz finančnih težav
Pred mesecem dni je Justin Muller, eden od šefov južnoafriške družbe Resilient, v katero spada sklad Greenbay, za časnik Finance povedal, da so pripravljeni prodati projekt, "če bi dobili pravo ponudbo". Pri njih se je že oglasilo nekaj interesentov za nakup, je dodal.
Toda načrte bi jim lahko preprečil njihov dosedanji partner.
"Izkoristili so mojo stisko"
Po naših informacijah je Anderlič proti skladu Greenbay avgusta letos vložil tožbo, s katero zahteva razdrtje prodajne pogodbe za zemljišče, na katerem naj bi zrasla palača Schellenburg.
Občinski podrobni prostorski načrt za Kolizej iz leta 2015.
Kot smo poročali, je Greenbay za deset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v Ljubljani plačal 15,4 milijona evrov (brez DDV). Kupnina je po dostopnih podatkih šla za poplačilo bančnih posojil Anderličevih podjetij.
Južnoafričane naj bi v Slovenijo pripeljala lobistka Nevenka Črešnar Pergar in nekdanji direktor Kompasa Janez Pergar, zdaj častni konzul Republike Južne Afrike v Sloveniji.
Anderlič v tožbi očita Južnoafričanom, da so izkoristili njegovo "težek finančni položaj" in ga prisilili v sklenitev prodajne pogodbe po "bistveno prenizki ceni". Zato naj bi bila prodajna pogodba "v nasprotju z moralnimi načeli".
Kolikšna naj bi bila po njegovem poštena cena projekta, ni jasno.
Iz listin, ki smo jih pridobili v uredništvu Siol.net, je razvidno, da je bila tožba le eden od manevrov vplivnega poslovneža, ki projekta nikakor ne želi izpustiti iz rok.
Reševal svoj imperij
Domnevno sporen posel med Južnoafričani in Anderličem se je zgodil v času, ko je drugi reševal svoj nepremičninski imperij.
Z bankami se je dogovarjal o poplačilu bančnih posojil Kranjske investicijske družbe (KID) in Kranjske stavbne družbe (zdaj Reitenburg), na katero je prenašal zdrave naložbe.
Jože Anderlič v Ljubljani upravlja več garažnih hiš.
Za garažne hiše v Ljubljani in druge nepremičninske naložbe je iskal (in tudi našel) kupce oziroma poslovne partnerje, ki so mu zagotovili krvavo potrebna likvidnostna sredstva.
Toda Anderličeve poteze v zadnjih treh mesecih kažejo drugačno sliko.
Po tožbi ponudba za ponovni odkup
Na zemljišče je hotel vpisati prepoved obremenitve in prodaje, dokler ne bi sodišče odločilo o njegovem tožbenem zahtevku proti Južnoafričanom.
To pomeni, da bi lahko do nadaljnjega blokiral morebitno prodajo zemljišča oziroma bi se moral izrecno strinjati z vstopom novega vlagatelja v projekt.
Nedolgo po tem, ko je vložil tožbo in zahtevo za začasno odredbo, pa je Južnoafričanom poslal dopis, v katerem jim predlaga, naj mu zemljišča in z njimi tudi projekt prodajo nazaj.
Zanj je bilo njegovo podjetje Reitenburg pripravljeno plačati 15 milijonov evrov (brez DDV). To pomeni, da bi v dobrem letu dni s projektom, ki se ni premaknil z mrtve točke, zaslužil nekaj manj kot pol milijona evrov.
Južnoafričani so tožbo v dopisih sodišču označili kot goljufivo in da jo je Anderlič vložil z izključnim namenom škodovati njihovim poslovnim interesom. Šlo naj bi tudi za značilen primer zlorabe sodnega varstva.
Po naših informacijah je sodišče Anderličevo zahtevo za vpis prepovedi prodaje že zavrnilo.
V Anderličem podjetju Reitenburg niso želeli komentirati dogajanja.
Saga o projektu Kolizej
Jože Anderlič je na območju nekdanjega Kolizeja sprva snoval gradnjo koncertno-operne dvorane, luksuznega hotela in stanovanjsko-poslovne soseske, a je 140 milijonov evrov vreden projekt ostal na papirju.
Zaradi zapletov z dovoljenji oziroma omejitvami pri gradnji je moral spremeniti načrte in leta 2015 napovedal 65 milijonov evrov vredno stanovanjsko sosesko višjega cenovnega razreda.
Ko je projekt lani kupil sklad Greenbay, pa so oznanili, da bodo zgradili sosesko s 127 luksuznimi stanovanji, tri tisoč kvadratnimi metri trgovskih površin in poslovno stavbo.
Po Anderličevih besedah bi njegovo podjetje Reitenburg poskrbelo za izvedbo na ključ.
19