Torek,
29. 8. 2017,
13.45

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,30

4

Natisni članek

Natisni članek

Boštjan Jazbec Jasna Iskra Banka Slovenije

Torek, 29. 8. 2017, 13.45

7 let, 1 mesec

Ji bodo zaradi bankrota moža viceguvernerji še tretjič obrnili hrbet?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,30

4

Banka Slovenije | Foto Bor Slana

Foto: Bor Slana

Že več let razčiščujejo vlogo prve pravnice Banke Slovenije pri špekulativnih poslih njenega moža z delnicami, ki jih je financirala propadla Factor banka. Medtem ko stečajni upravitelj upnikom predlaga vložitev odškodninske tožbe proti možu Jasne Iskre, guverner Banke Slovenije že v tretje poskuša prepričati svoje kolege viceguvernerje, da ji podelijo nov mandat.

Banka Slovenije je institucija, odgovorna za regulatorni nadzor nad slovenskimi bankami. Sodeluje tudi pri presoji primernosti članov njihovih nadzornih svetov in uprav. Ti morajo izkazovati najvišje etične standarde. 

A na centralni banki imajo očitno drugačna merila, ko gre za najožje sodelavce guvernerja Boštjana Jazbeca

Guverner Boštjan Jazbec si po naših informacijah prizadeva, da bi svet Banke Slovenije nov mandat direktorice pravnega oddelka podelil Jasni Iskri. | Foto: Matej Leskovšek Guverner Boštjan Jazbec si po naših informacijah prizadeva, da bi svet Banke Slovenije nov mandat direktorice pravnega oddelka podelil Jasni Iskri. Foto: Matej Leskovšek Ta si namreč po naših informacijah prizadeva, da bi svet Banke Slovenije nov mandat direktorice pravnega oddelka podelil Jasni Iskri. O njenem novem imenovanju naj bi svet odločal danes – že tretjič v zadnjem letu dni. Že dvakrat so namreč viceguvernerji Jazbečev predlog soglasno zavrnili. Na naša vprašanja centralna banka (še) ni odgovorila.

Nov mandat Jasne Iskre bi lahko bil sporen zaradi njenih zasebnih poslov, zaradi katerih ji zdaj grozi še odškodninska tožba. 


Preberite še:

Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev

Razkrivamo poročilo, namenjeno Miru Cerarju: slabi banki grozi bankrot 


Bila je prokuristka bankrotiranega podjetja

Jasna Iskra je ena od ključnih članic ekipe Boštjana Jazbeca. Leta 2013 je imela pomembno vlogo v času sanacije bank. Delovala je v komisiji, ki je potrjevala sezname poznejših komitentov Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predsedoval ji je Mitja Mavko, tedanja desna roka ministra za finance Uroša Čuferja

Jasna Iskra (levo zgoraj) leta 2009 na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri so obravnavali kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij in prevzemih. | Foto: STA , Jasna Iskra (levo zgoraj) leta 2009 na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri so obravnavali kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij in prevzemih. Foto: STA , Istega leta je Iskra na novinarski konferenci pojasnjevala razloge za odločitev Banke Slovenije o uvedbi nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke. Prav zaradi poslov s to banko bi Jasna Iskra zelo verjetno težko zadostila kriterijem, ki jih postavlja vodilnim v bankah.

V letih 2008 in 2009 je bila Iskra prokuristka družinskega podjetja Arksi, ki ga je vodil njen mož Zdenko Iskra. To podjetje je leta 2005, še pred vrhuncem borzne evforije, pri Factor banki najelo dober milijon evrov posojila za nakup delnic Heliosa. 

Špekulativni posli z delnicami Heliosa

Šlo je za izrazito špekulativno naložbo. Factor banka je namreč podjetju Arksi odobrilo posojilo z zastavo vrednostnih papirjev (lombardno posojilo), ki ima drugačne značilnosti kot "običajna" posojila:

  • namenjeno je dobro poučenim vlagateljem z dostopom do informacij, 
  • zavarovano je s finančnim premoženjem, najpogosteje z delnicami, 
  • banki ob odobritvi ni treba ugotavljati kreditne sposobnosti komitenta. 

Znesek posojila običajno znaša do 60 odstotkov tržne vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev. 

Kot je razvidno iz delniške knjige, je bilo podjetje Arksi sredi leta 2007 petindvajseti največji lastnik Heliosa. Za posamezno delnico je plačalo od 1.039 evrov do 1.480 evrov. 

ljubljanska borza | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač To je bilo obdobje, ko se je veliko govorilo o mogočem menedžerskem odkupu Heliosa. Menedžerji domžalskega premaznika so takrat ustanovili tudi podjetje Heldom, ki je kupovalo delnice. Svoj delež je povečeval tudi cerkveni Zvon Ena Holding. Helios je veljal za eno od zvezd domače borze. Od oktobra 2006 do aprila 2007 je tečaj delnice s slabih 900 evrov zrasel na 1.300 evrov. 

Največji upnik Publikum, toda…

Kmalu zatem so se borzni vetrovi obrnili v drugo smer. Vrednosti delnic na ljubljanski borzi so začele strmoglavljati. Bili so dnevi, ko je delnica Heliosa v enem samem trgovalnem dnevu izgubila tudi do 22 odstotkov vrednosti. Zakonca Iskra sta ostajala gluha za pozive banke, naj doplačata zavarovanje posojila. Oktobra 2008 je Factor banka zasegla in prodala delnice po ceni 850 evrov. Za celoten paket je iztržila 360 tisoč evrov. 

Takrat je bila prokuristka podjetja še vedno Jasna Iskra, visoka uslužbenka Banke Slovenije, odgovorna za nadzor Factor banke. 

Iz dokumentov ni mogoče natančno ugotoviti, kaj se je zgodilo s preostalim dolgom podjetja Arksi do Factor banke. Jasna Iskra je lani v enem od javnih odzivov zatrdila, da je podjetje poravnalo vse dolgove. 

Čeprav si je Factor banka s prodajo delnic poplačala le dobro polovico posojila, je med upniki podjetja Arksi ni. Pri tem je zanimivo, da je podjetje skoraj hkrati dobilo novega največjega upnika, borznoposredniško hišo Publikum, njegova priznana terjatev (504 tisoč evrov) pa je blizu razliki med višino odobrenega posojila in poplačilom. Prišteli so ji še obresti v Factor banki. 

Denar Bankovci | Foto: Reuters Foto: Reuters Družbo Publikum v lasti Deana Čendaka in Zvoneta Taljata vodi Vladimir Jančič. Še danes je med upniki Arksija, a je na svojo terjatev očitno že pozabil. Na pozive stečajnega upravitelja podjetja Arksi Matjaža Nanuta niso odgovorili. Publikum je še vedno zastavni upnik delnic Privredne banke Beograd, družbe Banini in podjetja Galenikafitofarmacija, ki so edino premoženje podjetja Arksi. Njihova nominalna vrednost ne dosega 20 tisoč evrov.


Preberite še:

Astronomska tožba proti nekoč eni najvplivnejših finančnic 

Policija išče sledi za milijoni Darka Horvata 


Zavlačevali s stečajem

Čeprav je stečajna masa podjetja Arksi prazna, so vodilni v podjetju vrsto let zavlačevali s predlogom za stečaj. Prvič ga je podjetje vložilo leta 2008 in nato iz neznanega razloga umaknilo. V stečaju je končalo šele lani, čepravi pred tem že šest let ni poslovalo.

"Direktor ni izkazal, da je poskušal družbo rešiti insolventnosti, niti ni prodal delnic, ene od teh so zaradi stečaja delniške družbe brez vrednosti. Zastarale so tudi vse terjatve," je v izrednem poročilu iz julija letos, ki ga je predložil sodišču, zapisal Nanut.

Napovedal je vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje vodilne v podjetju Arksi in upnike prosil za založitev sredstev. Ali bo med toženimi tudi Jasna Iskra, še ni znano. V vmesnem času je sicer Jasna Iskra postala tudi edina lastnica stanovanja, v katerem je bil uradni sedež podjetja. Julija 2012 je namreč Zdenko Iskra nanjo prenesel svoj polovični delež.

"Nisem kršila nobenih pravil"

"Banka Slovenije (notranja revizija) je ugotovila, da s prevzemom pooblastil prokure v podjetju Arksi nisem kršila nobenih internih pravil ali drugih etičnih standardov. Interna pravila v navedenem obdobju niso predvidevala posebnega dovoljenja za prevzem pooblastil prokure," je lani Iskra zapisala v odzivu na poročanje medijev.