Astronomska tožba proti nekoč eni najvplivnejših finančnic

V bančni sanaciji leta 2013 so poleg malih vlagateljev, državnih družb, zavarovalnic in pokojninskih skladov ogromno premoženja z razlastitvijo izgubile tudi zasebne družbe. Med njimi je bil tudi finančni holding ACH, ki je zaradi lastništva v Factor banki skoraj bankrotiral. Zdaj se je odločil, da si bo del teh izgub poskušal povrniti z vrtoglavo tožbo proti svoji nekdanji predstavnici v nadzornem svetu te banke. 

Vero Mihatovič je zaradi delovanja v nadzornem svetu Factor banke doletela astronomska tožba.

Vero Mihatovič je zaradi delovanja v nadzornem svetu Factor banke doletela astronomska tožba. Foto: Mediaspeed

Plačilo kar deset milijonov evrov odškodnine ACH zahteva od Vere Mihatovič, nekdanje dolgoletne pomočnice generalnega direktorja ACH Hermana Rigelnika. Po funkciji je skrbela za vrsto finančnih naložb ACH, v katerih je ta - kot kažejo analize - izgubil več kot 70 milijonov evrov. V vseh teh naložbah je Mihatovičeva nadzorovala delo uprav, a očitno zelo slabo. 

ACH je samo v ciprski naložbi Qwest izgubil več kot 20 milijonov evrov, v AC-Sin 16 milijonov evrov in v AC Broker Beograd slab milijon evrov. Narodna banka Srbije ji je po stečaju srbske Agrobanke kot nekdanji članici upravnega odbora izdala dosmrtno prepoved delovanja v upravnih in izvršnih odborih v katerikoli banki v Srbiji.

Nevestno in hudo malomarno delo

Posebno poglavje je njeno delo v nadzornem svetu Factor banke, ki je po odredbi Banke Slovenije septembra 2013 končala v nadzorovani likvidaciji, njene ostanke pa so letos pripojili Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). V ACH ga ocenjujejo kot "nevestno, neskrbno in hudo malomarno". Pojasnil Vere Mihatovič nam ni uspelo dobiti. Kljub zagotovilu, da nas bo poklicala nazaj, tega ni storila. 

Factor Banka Foto: Matej Leskovšek Številni dokumenti, ki so bili izročeni parlamentarni preiskovalni komisiji ter organom odkrivanja in pregona, pa tudi nadaljnje analize razkrivajo zelo sporne prakse v poslovanju Factor banke v zadnjih letih pred bankrotom: korespondenčne seje nadzornega sveta, podaljševanje posojil brez zavarovanj, konflikte interesov, prezrta opozorila notranjih služb …

Mihatovičeva, nekoč ena najvplivnejših finančnic na slovenski poslovni sceni, je bila zadnji mesec delovanja Factor banke celo predsednica nadzornega sveta, pred tem pa vrsto let njegova članica. Nadzorni svet je kar 20 let vodil Peter Falatov

90-milijonska luknja

Na zaslišanju pred preiskovalno komisijo je Falatov, ki do zdaj ni bil ne ovaden niti proti njemu niso bili sproženi drugi postopki, poslancem razlagal način poslovanja banke. Po njegovem sta imela dva člana nadzornega sveta – Darko Horvat in Vera Mihatovič iz ACH – "neposredne konzultacije s predsednikom uprave banke /…/ pred sejami nadzornega sveta".

Tudi ACH, ki je bil največji lastnik banke, ocenjuje, da je Mihatovićeva s slabim delom v nadzornem svetu odgovorna za vrsto slabih odločitev. Te so, kot so naračunali s pomočjo revizorjev, banki povzročili kar 90 milijonov evrov izgube in posledično likvidacijo ter njihovo razlastitev. To predstavlja kar 45 odstotkov celotne luknje, ki je nastala v Factor banki (199 milijonov evrov). Nakupna vrednost deleža ACH v Factor banko je znašala 22 milijonov evrov. Za toliko je moral finančni holding, ki ga je vrsto let vodil Herman Rigelnik, slabiti svojo naložbo. 

Kaj razkriva dokumentacija?

Pregled spornih posojil, ki jih je na predlog uprave pod vodstvom brez zadržkov, kot kaže dokumentacija, potrjeval nadzorni svet in ki naj bi banki povzročili največje izgube, razkrivajo:

Boris Pesjak, nekdanji prvi mož Factor banke Boris Pesjak, nekdanji prvi mož Factor banke Foto: STA - Večina slabih posojil, ki jih banka ni mogla preživeti, je bila odobrena skupini Aktiva, družbam, povezanim s propadlim Ram Investom Igorja Jurija Pogačarja, projektni družbi za gradnjo športno-trgovskega projekta Stožice Grepu in Factor projektu, hčerinski družbi Factor banke, podjetju Factor nepremičnine v lasti četverici poslovnežev, povezanih s Factor banko, in kosovskemu poslovnežu Ekremu Lluki, ključnemu akterju pri več slovenskih projektih na Kosovu.

- Pri odobritvi vseh spornih posojil so bila spregledana opozorila strokovnih služb banke, zlasti službe za obvladovanja tveganj, ki so v gradivih svarile, da so predlagana zavarovanja za vrnitev posojil slaba, da se posojila odobravajo družbam skoraj brez kapitala, da so tveganja za nepoplačila posojil prevelika, da se posojil ne bi smelo podaljševati.

- Večji del teh spornih posojil so od septembra 2012 do junija 2013 nadzorni svet potrjevali in podaljševali kar na korespondenčnih sejah. Večina posojil je bila sicer odobrena še v času Borisa Pesjaka, ki je Factor banko vodil do junija 2012, od njega pa je krmilo banke prevzel Ciril Dragonja.

- Stroški podaljševanja oziroma odobravanja so bili v kar nekaj primerih smešno nizki, saj so znašali le 85 evrov.

Primer Darko Horvat: pomoč pri načrtni razprodaji

Vera Mihatovič je kot nadzornica Factor banke v več primerih glasovala za sklepe, ki so šli na roko Darku Horvatu, ustanovitelju nekdanjega pidovskega imperija Aktiva, ki je bil več kot desetletje tudi nadzornik banke.

Leta 2012, ko je že postalo jasno, da je skupina Aktiva brez premoženja in pred potopom, je Factor banka enemu od podjetij, ki je bilo povezano z Darkom Horvatom, podaljšala 1,4 milijona evrov kratkoročnega posojila. Šlo je za podjetje Kingfish Limited, registrirano v Gibraltarju, kjer je takrat že delovalo več podjetij in oseb iz Horvatove mreže. Posojilo je najelo za financiranje tekočega poslovanja.

Konec maja 2012, le nekaj mesecev pred stečajem podjetja CG Invest, nekoč znanega pod imenom Aktiva Naložbe, so nadzorniki Factor banke soglašali s podaljšanjem posojila, čeprav so že pred tem vedeli za "občutna tveganja", da ne bo poplačano. 

Že takrat so bila vprašljiva tudi zavarovanja posojila. Za njegovo poplačilo je namreč kot porok jamčila ena od Horvatovih nizozemskih družb, ki je dve leti pozneje končala v stečaju in brez premoženja. Ob odobritvi podaljšanja posojila sta v nadzornem svetu Factor banke še vedno sedela Darko Horvat in njegov tesni sodelavec Andrej Ručigaj.

Aprila 2013, slabo leto dni po podaljšanju, so se opozorila, da gibraltarsko podjetje banki ne bo vrnilo denarja, izkazala za upravičena. Factor banka je 1,4-milijonsko terjatev do Kingfish Limited, komitenta iz razreda B, prodala neznanemu kupcu za slabih 153 tisoč evrov. 

darko horvat Na isti dopisni seji je Mihatovičeva glasovala tudi za prodajo dobrih sedem milijonov evrov bruto terjatev do CG Investa, in to za manj kot 38 tisoč evrov. Devet dni pozneje pa je nadzorni svet banke dvignil roko tudi za prodajo za skoraj 3,5 milijona evrov delnic CG Investa. Prodajna cena: slabih 50 tisoč evrov. Kupila sta jih podjetji Intersvet v lasti Denisa Novaka, dolgoletnega poslovnega partnerja Darija Južne, in Pohištvo, ki ga je takrat vodil Andrej Ručigaj, drugi človek poslovnega sistema Aktiva. 

Čas teh poslov ni bil izbran naključno. Razprodaja večine terjatev do družb iz omrežja nekdanje Aktive in njihovih delnic se je namreč zgodila le nekaj mesecev pred začetkom nadzorovane likvidacije Factor banke. Že konec maja 2013 je Banka Slovenije od banke z odredbo zahtevala zagotovitev ustrezne likvidnosti, avgusta pa je ugotovila, da se iz banke na veliko odlivajo depoziti. 

Podeljevanje posojil Aktivi in njenim družbam že nekaj časa preiskujejo tudi kriminalisti.

Primer Igor Jurij Pogačar: podaljševanje minuto pred dvanajsto

Igor Jurij Pogačar, lastnik propadlega podjetja Ram Invest in eden od glavnih akterjev afere SIB banka, ki je danes v osebnem stečaju, je bil vrsto let v tesnih poslovnih odnosih z vrhom Factor banke. Leta 2013, tik pred uvedbo nadzorovane likvidacije, je banki pomagal (po)iskati tudi strateškega partnerja z območja nekdanje Sovjetske zveze, ki ni bil sprejemljiv za Banko Slovenije.

Igor Jurij Pogačar, Ram Invest Igor Jurij Pogačar, Ram Invest Foto: Siol.net Morda je tudi zato nadzorni svet Factor banke še nekaj mesecev pred uvedbo izredne uprave Pogačarju na veliko podaljševal posojila. Na isti dopisni seji konec leta 2012 so tako Ram Investu skupaj podaljšali za več kot devet milijonov evrov posojil.

To so storili, čeprav je bilo podjetje že takrat v resnih težavah, saj so ga potapljale kriza na nepremičninskem trgu, visoki stroški financiranja, odpoved pogodbe za najem zgradbe na Dimičevi, kjer je deloval Nacionalni preiskovalni urad, in nasedla naložba v hotel Tuzla v Bosni in Hercegovini, kjer se je sprl z nekdanjimi lastniki. Posojila so bila zavarovana z menicami, osebnim poroštvom Pogačarja, ki je končal v osebnem stečaju, hipoteko na nepremičninah v Ljubljani, poslovnimi prostori, ocenjenimi na 841 tisoč evrov, in delnicami hotela Tuzla.

Nekdanja Pogačarjeva vila v Piranu

Od leta 2015 je Ram Invest, ki je imel v lasti za 17 milijonov evrov nepremičnin, v osebnem stečaju, ki ga je zahtevala prav Factor banka v likvidaciji. Pogačar je ostal brez pomembnejšega premoženja. Vilo v Piranu je prodal odvetniku Stojanu Zdolšku, stanovanje v Ljubljani prenesel na nekdanjo ženo, zemljišče v Portorožu pa je končalo v rokah podjetja Dom Navtika v lasti Mitje Kosmine in Vanje Vinčec.

Primer Factor Nepremičnine: brez kapitala do visokih posojil

Podjetje Factor Nepremičnine so ustanovili Boris Miklavčič, Boris Milevoj, Stanko Glavan in Luka Bele (pred njim pokojni Dušan Bele). Gre za poslovneže, ki so izvirali iz nekdanjega koncerna Iskra. Factor banka je bila nekdanja hišna banka Iskre, nepremičninske projekte naštetih poslovnežev pa je na veliko financirala.

Med njimi velja izpostaviti gradnjo stanovanjske soseske na severozahodu Ljubljane, natančneje med Cesto Andreja Bitenca in Pilonovo cesto, kjer bi moralo zrasti deset stanovanjskih blokov in z njimi 325 stanovanj. Factor banka je v projekt vložila kar 14 milijonov evrov. 

Isti lastniki so obvladovali tudi podjetje BSD Nepremičnine, ki je skušalo izpeljati nepremičninski projekt v Komnu, in podjetje ZPS, ki je z denarjem Factor banke med letoma 2005 in 2007 odkupilo več kot deset hektarjev stavbnih zemljišč v okolici Aerodroma Ljubljana, kjer naj bi gradili novo logistično-trgovsko središče.

Vsem tem podjetjem je nadzorni svet Factor banke na dopisnih sejah podaljševal posojila kljub jasnim opozorilom, da obstaja tveganje za to, da nikoli ne bodo poplačana, zavarovana pa so bila z nepremičninami, predhodno zastavljenimi za druga posojila. 

Zemljišča v okolici Aerodroma Ljubljana, kjer naj bi bilo zgrajeno novo logistično-trgovsko središče. Trenutno jih DUTB prodaja za 6,7 milijona evrov. Zemljišča v okolici Aerodroma Ljubljana, kjer naj bi bilo zgrajeno novo logistično-trgovsko središče. Trenutno jih DUTB prodaja za 6,7 milijona evrov. Foto: DUTB Omenjeni poslovneži so znani tudi iz drugih zgodb. Milevoj je bil zastopnik ciprskega podjetja Facim, prek katerega je Mercator v času Zorana Jankovića kupoval zemljišča za gradnjo središča v Nišu, zaradi česar je bil na sodišču na prvi stopnji obsojen. 

Bili so tudi ustanovitelji podjetja HTC-Dva, ki je menedžerjem Merkurja na čelu z Binetom Kordežem služilo kot vzvod za financiranje odkupa nakelskega trgovca. Glavan in Bele pa sta po podatkih mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev na Bahamih ustanovila off-shore podjetje C&F Corporation.

Komentarji

20
  • Grega / 12.07.2017. ob 08:27

    Predlagam hitre trojke za razrešitev težav raznih barab za zmerom .......

  • svojeglavc / 12.07.2017. ob 07:13

    Če bi nadzirali SVOJ denar, do tega ne bi prihajalo.

  • brane134 / 12.07.2017. ob 08:00

    ker smo prepričani, da nihče ne bo sedel zaradi tega, da nobenemu ne bodo zaplenili naropano premoženje je bolje, dragi novinarji, da o tem sploh ne pišete. Samo slabo spimo , ko to beremo ...... .

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.