Petek,
14. 10. 2016,
4.59

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,40

8

Natisni članek

Natisni članek

Črt Kostevc bančna luknja Igor Masten brexit Miro Cerar NLB DeSUS Socialni demokrati

Petek, 14. 10. 2016, 4.59

7 let, 2 meseca

Stop privatizaciji NLB: se moramo prijeti za denarnico?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,40

8

NLB | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

NLB je v dobri kondiciji, zato trenutno ni bojazni, da bi napovedana zaustavitev privatizacije za davkoplačevalce prinesla nove stroške, prodaja pa bi se – glede na razloge, ki jih je navedel premier Miro Cerar – lahko premaknila za več let.

Vlada se je ob 1,5-milijardni dokapitalizaciji NLB leta 2013 pri Evropski komisiji zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala 75 odstotkov banke. Postopek uvrstitve delnic na borzo naj bi po prvotnih načrtih začeli letos jeseni, a so pred tedni začetek prodaje prestavili na pomlad prihodnje leto. 

Kot kaže, pa se spomladi ne bo zgodilo nič, saj je premier Miro Cerar v torkovem pogovoru za Bloomberg napovedal, da se privatizacija banke prestavlja. Med razlogi za to odločitev je navedel nestabilnost na finančnih trgih, kjer so vse oči uprte v razplet sankcij proti Deutsche Bank, in negotovost, ki bi jo lahko prinesel brexit.

Signali okoli vlade Mira Cerarja so že nekaj časa napovedovali, da se bo prodaja NLB zamaknila. | Foto: Matej Leskovšek Signali okoli vlade Mira Cerarja so že nekaj časa napovedovali, da se bo prodaja NLB zamaknila. Foto: Matej Leskovšek

"Ne kršimo zavez"

Še pred meseci so nam na finančnem ministrstvu dejali, da NLB, če prodaje ne bo, grozi, da bo 1,5-milijardna dokapitalizacija dobila status nedovoljene državne pomoči. NLB bi jo tako morala vračati. A na vladi se zdaj trudijo, da bi jim Bruselj podaljšal rok za prodajo in tako odložil tudi to sankcijo.

Po besedah Cerarja dogovora za zdaj ni, premier pa poudarja, da vlada s tem ne želi izpodbijati zavez do Bruslja. "Držali se jih bomo, a v obzir moramo vzeti tudi dogajanje v Evropi in, če bo to treba, nekako reorganizirati časovnico celotnega procesa," je dejal za Bloomberg.


Imate raje Deutsche Bank ali evro? #komentar

Država gre v obrambo Petrola


Nestabilen finančni trg in brexit sta po mnenju slovenskega premierja glavna razloga za zamaknitev prodaje NLB. | Foto: Reuters Nestabilen finančni trg in brexit sta po mnenju slovenskega premierja glavna razloga za zamaknitev prodaje NLB. Foto: Reuters

Pričakovan korak

Ekonomista Črt Kostevc in Igor Masten – zadnji je tudi nekdanji nadzornik NLB – pravita, da ju zaustavitev ni presenetila, prav tako ne razlogi, ki jih je navedla vlada. "Obrazložitev je pričakovana, ker se je že pred pol leta omenjalo dobre in slabe trenutke za prodajo in zdaj bodo 'slabi trenutki' lahko priročen izgovor do nadaljnjega," meni Kostevc.

Masten pa pravi, da bi morala biti močna zaveza k prodaji prvi korak. "Prodaja banke ni lahka naloga. Če želiš postopek izpeljati do konca na način, da se v danih razmerah doseže najvišja mogoča cena, je potrebna enotnost deležnikov oziroma predstavnikov lastnika. Če tega ni, ne gre pričakovati, da bi se transakcija izvršila. Tudi sama zaveza, v tem primeru Evropski komisiji, ni kredibilen znak, da se bo banka dejansko prodajala in prodala. Če se ne moreš zediniti o tem, da banko prodaš, se pač zediniš, da je ne prodaš," pravi.

Priročen izgovor

Ekonomista pravita, da je stanje na bančnem trgu res slabo. V tem trenutku negotovost vnaša dogajanje v Deutsche Bank, a tudi dolgoročno so bančne delnice manj privlačne, saj imajo banke zaradi večjih kapitalskih zahtev manjše donose na kapital kot pred krizo, donose pa še znižuje okolje nizkih in tudi negativnih obrestnih mer.

Je potem odločitev vlade – ne glede na razlog – pravilna? Na to vprašanje Masten neposredno ne odgovori: "Tako bo še kar nekaj časa. Zato so vse banke vredne manj, potencialni kupci pa ne čakajo v vrsti. Apetiti se bodo pač morali prilagoditi realnosti," meni. 

Bolj neposreden in kritičen je Kostevc, ki pravi: "Bojim se, da je prelahko kriviti trg za neprodajo. Izgovor je preveč priročen. Vedno lahko rečemo, da je trenutek slab in 'čakamo'." Dodaja, da bi glede na stanje na bančnem trgu "znalo trajati več let, da se bo naša oblast odločila za prodajo". 

Proti prodaji NLB sta bila že dalj časa koalicijska partnerja Dejan Židan (levo, SD) in Karl Erjavec (desno, DeSUS). | Foto: Proti prodaji NLB sta bila že dalj časa koalicijska partnerja Dejan Židan (levo, SD) in Karl Erjavec (desno, DeSUS).

Odlog prodaje za več let?

Da je razlog neprodaje političen, menijo tudi v SDS. "Izgovori Mira Cerarja o tem, da se NLB ne bo privatiziralo, so pričakovano prozaični in mu omogočajo, da vlada, ki jo vodi, lahko nadaljuje svoj mandat," pravijo v službi stranke za odnose z javnostmi.

Omenimo, da je koalicija tradicionalno nenaklonjena privatizaciji. Prejšnji teden so za Siol.net opozorili, da "so prekapitalizirane državne banke danes lahko lahek plen, kar po njihovem mnenju kaže primer NKBM, ki da je bila prodana prepoceni."

Po mnenju Kostevca je zelo verjetno, da bomo na prodajo NLB čakali še kar nekaj let. Kaj to pomeni za povprečnega slovenskega državljana, ki je v preteklosti pomagal dokapitalizirati banko (1,5 milijardna evrov vredna injekcija in prenos slabih terjatev na slabo banko)?

"Ne verjamem, da bo sledil obrat in bodo lastniki poskusili še z eno prodajo na domačem trgu. Na kratek rok bistvenih posledic za davkoplačevalce ne vidim. Banka je trenutno ustrezno kapitalizirana, dela majhne dobičke.Če bi zašla v težave, bi bilo to nepotrebno breme državljanom, sicer ne," meni Kostevc.

Kondicija NLB je danes boljša, kot je bila pred krizo. | Foto: Matej Leskovšek Kondicija NLB je danes boljša, kot je bila pred krizo. Foto: Matej Leskovšek

Državno lastništvo ohranja tveganje političnih vplivov

Masten, ki je NLB nadziral v času uprave Boža Jašoviča, meni, da so se razmere izboljšale. "Sam sem banko nadziral v času, ko se je začela sanacija. Ker je bila ta prepozna, je bilo banko treba dokapitalizirati z višjo vsoto, kot bi jo sicer. Ne glede na to, pa je danes banka neprimerno boljša, stabilnejša in bolje vodena kot pred krizo," pravi.

Opozarja pa, da se moramo iz preteklosti učiti: "V času ekonomskih problemov vedno pridejo na plan ideje, da je treba težave reševati s kreditiranjem, torej prek bančnega sistema. Tako banko, sploh, če gre za najpomembnejšo kreditno institucijo v državi, hitro instrumentaliziramo za stvari, za katere ni namenjena. Njena naloga je previdna presoja, kar bi se morali v zadnjih 25 letih naučiti, saj smo ceno takih posegov na koncu vedno plačali davkoplačevalci."