Je pred nami nova nepremičninska kriza?

Nadaljeval se je trend upadanja prometa s stanovanji, trend rahle rasti prometa s hišami pa se je, kot kaže, obrnil, ugotavlja Geodetska uprava RS.

Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države – 1.530 evrov na kvadratni meter Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je v prvem poletju znašala 1.530 evrov na kvadratni meter, kar je najmanj od leta 2007, ko smo v Sloveniji začeli sistematično spremljati te podatke. Ta številka je za 17 odstotkov nižja kot v prvem polletju 2008, ko so bile cene stanovanj najvišje.

V primerjavi z drugim četrtletjem lani so se cene rabljenih stanovanj v prvem polletju povsod znižale, izjema je le Celje.

Povprečna cena rabljenega stanovanja še vedno najvišja na Obali Zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene je povprečna cena rabljenega stanovanja še vedno najvišja na Obali, kjer znaša 2.260 evrov za kvadratni meter.

Med najdražjimi so tudi rabljena stanovanja v Ljubljani, kjer je bilo treba v opazovanem obdobju za kvadratni meter v povprečju odšteti 2.180 evrov. S povprečno 1.830 evri na kvadratni meter sledi okolica glavnega mesta, ki vključuje tudi večja naselja, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje, Vrhnika, Medvode.

V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila rabljena stanovanja v Ljubljani v povprečju cenejša za skoraj 20 odstotkov, v njeni okolici pa za približno 12 odstotkov.

Medtem se je povprečna cena hiše z zemljiščem na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih za kvadratni meter. To je skoraj za četrtino manj kot v rekordnem drugem polletju 2008.

Na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev upadanja povprečnih cen Glede na rekordno nizke cene na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev trenda upadanja povprečnih cen, vendar pa se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih upadle veliko pod psihološko mejo 1.000 evrov na kvadratni meter. Izjema so lahko stanovanja iz posameznih nasedlih projektov, še posebej v Ljubljani, kjer so njihove zaloge največje.

V prvem polletju se je še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, tako da je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek. To se zdi geodetski upravi tudi razumljivo, saj so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane.

Povečuje se število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše Po drugi strani se opazneje povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega vprašanja vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji.

Tudi obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugem polletju 2007, ko je bila ta številka najvišja. Rabljenih stanovanj so v prvem polletju prodali za dobro petino manj kot pred tremi leti, a še vedno skoraj polovico več kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno. Hiš pa so v prvem polletju 2013 prodali deset odstotkov manj kot v prvem polletju 2010, a kar trikrat več kot v enakem obdobju leta 2009.

Če se bo trend zmanjševanja prometa z nepremičninami v drugi polovici letošnjega leta še poglobil, bomo že lahko govorili o novi krizi slovenskega nepremičninskega trga, menijo na geodetski upravi.