Je minister Gašperšič postal talec lastnih političnih obljub?

Vlada Mira Cerarja je včeraj v sporočilu o prioritetah za letošnje leto zapisala, da bo spomladi objavljen razpis za pripravljalna dela na gradbišču drugega železniškega tira med Divačo in Koprom.

Že konec prejšnjega meseca je vlada odločila, da bo SDH do 7. februarja – prav z namenom izvedbe pripravljalnih del – z 20 milijoni evrov dokapitaliziral podjetje 2TDK, ki je zadolženo za pripravo projekta drugega tira. Ta dan je tudi zadnji za prijavo projekta na razpis za evropska sredstva. Hkrati morata do konca tega meseca ministrstvi za infrastrukturo in finance preučiti, ali bi lahko vložek povečali na sto milijonov evrov.

V ozadju teh optimističnih načrtov vlade pa je kopica nerešenih vprašanj. Dokapitalizirali bomo podjetje, ki je po ustanovnem aktu storitveno podjetje z dvema zaposlenima, in to v času, ko je finančna konstrukcija projekta še nedorečena. Kaj bo, če le en člen v finančni konstrukciji projekta pade? Bomo milijone dali za dela na projektu, ki bo potem za (ne)določen čas obstal? Zakaj se ministru Petru Gašperšiču s projektom tako mudi?

Država oz. davkoplačevalci naj bi podjetje 2TDK dokapitalizirali v dveh fazah: že v prihodnjih dneh bo podjetje dobilo 20 milijonov evrov za pripravljalna dela, kasneje pa še 179 milijonov za gradnjo infrastrukture. Foto: Gregor Pavšič

Na 2TDK 55 tisoč evrov

Podjetje 2TDK ima trenutno dva zaposlena, direktorja Žarka Sajiča in njegovega svetovalca Metoda Dragonjo, nekdanjega gospodarskega ministra in državnega sekretarja. Sajič je zaposlen od ustanovitve konec junija, Dragonja se mu je pridružil v začetku novembra.

Država je ob ustanovitvi v podjetje vložila milijon evrov kot kapitalski vložek, v zadnjem mesecu pa je podjetje od ministrstva za infrastrukturo prejelo 55 tisoč evrov. Kot pravijo na ministrstvu, gre za plačilo za storitev za Direkcijo za infrastrukturo (DRSI), s katero 2TDK sodeluje pri iskanju možnosti za racionalizacijo projekta, pripravah na razpis za pridobitev evropskih sredstev ter oblikovanju poslovno-finančnega modela drugega tira.

Hitenje z dokapitalizacijo

Dejavnost projektnega podjetja 2TDK je danes omejena na svetovanje državnim naročnikom. Ustanovni akt podjetja v četrtem členu namreč navaja: "Družba je ustanovljena z namenom, da kot notranji izvajalec za državne organe Republike Slovenije ter pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki jih država obvladuje kot notranje izvajalce, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pripravlja ekonomsko-pravne podlage ter opravlja finančne, pravne, poslovne in druge storitve za pripravo in izvedbo projekta izgradnje drugega tira železniške povezave Divača–Koper."

Na SDH, ki ga vodi Lidija Glavina, niso povedali, kdaj bodo izvedli 20-milijonsko dokapitalizacijo. "SDH morebitne transakcije komentria šele po njihovi morebitni izvedbi," pravijo. Foto: STA ,

Na naše vprašanje, kako to, da bomo z 20 milijoni evrov dokapitalizirali "svetovalno" podjetje, na vladi odgovarjajo z navedbami, da bo "družba preoblikovana v investitorja za projekt izgradnje drugega tira Divača–Koper" in da je s tem namenom tudi predvidena dokapitalizacija družbe. 

A preoblikovanje v investitorja je, kot izhaja iz pretekle komunikacije vlade, načrtovano šele po sprejemu zakonske podlage, ki bo določila način gradnje in financiranja drugega tira (temu nato sledi še druga dokapitalizacija 2TDK v višini 179 milijonov evrov in podelitev koncesije za izgradnjo drugega tira).

Kdo bo plačal drugi tir?

Finančna konstrukcija projekta drugi tir pa je za zdaj še nedorečena. Na ministrstvu pravijo, da je trenutno projekt ocenjen na slabo milijardo evrov brez DDV, financirali pa naj bi ga takole:

- 5 odstotkov je država do zdaj v projekt že vložila,

- približno 40 odstotkov bodo znašali neposredni vložki Slovenije in drugih držav,

- 25 odstotkov naj bi država dobila z nepovratnimi evropskimi sredstvi, ki naj bi jih črpala do leta 2019,

- 30 odstotkov bo predvidoma prispevala Evropska investicijska banka (EIB) v okviru EFSI-mehanizma.

Vlada Mira Cerarja zanika očitke o možnostih korupcijskih tveganj pri projektu drugi tir. V odgovoru na vprašanje poslanca ZL Franca Trčka so zapisali, da je projekt pomemben, a da odločno zavračajo "vsakršne insinuacije glede potencialne koruptivnosti", češ da se projekt vodi pregledno in v skladu s slovenskimi predpisi ter pravnim redom EU. Foto: Matej Leskovšek

Za nekaj sto milijonov vprašanj

Od zgoraj navedenega je zagotovljen le državni vložek – država je namreč v proračunu že zagotovila potrebnih 200 milijonov evrov. Kaj je s preostalimi?

Pogovori z zalednimi državami - na ministrstvu omenjajo Madžarsko, Češko in Slovaško -, ki naj bi po vladnih pričakovanjih prispevale okrog 200 milijonov evrov, še tečejo. "Vstop Madžarske in morebiten vstop drugih zalednih držav bo projektu drugega tira zagotovil mednarodno razsežnost in povečal možnost črpanja evropskih sredstev, infrastrukturi pa bomo zagotovili pomembno zaledje za logistične tokove," menijo na ministrstvu.

Iz Evropske investicijske banke (EIB), pri kateri naj bi podjetje 2TDK najelo za 300 milijonov evrov posojila, so pred dnevi sporočili, da priznavajo pomen projekta drugi tir za Slovenijo, a različne tehnične in finančne možnosti za zagotovitev stroškovno učinkovite izvedbe projekta še preučujejo. Za podrobnosti o vlogi banke pri financiranju je še prezgodaj, so sporočili.

Do 7. februarja pa se mora država prijaviti na razpis za evropska sredstva iz finančnega programa Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility). Rok za prijavo je 7. februar, skupno pa je v programu na voljo 1,9 milijarde evrov. Slovenija se bo, sodeč po oceni vlade, potegovala za okrog 250 milijonov evrov. Rezultati naj bi bili znani sredi leta. 

Slovenija pričakuje, da bo približno četrtino drugega tira financirala z nepovratnimi evropskimi sredstvi (to nanese okrog 250 milijonov evrov). Foto: Reuters

Bo šlo bolje kot pred dvema letoma?

Na ministrstvu ne skrivajo optimizma pred prijavo na razpis za denar programa CEF, kjer je Slovenija pred dvema letoma že kandidirala, a neuspešno: "Verjamemo, da bomo uspešni, ker (1) ima projekt gradbeno dovoljenje, (2) je finančna konstrukcija izdelana, (3) bo v projekt država Slovenija vložila 200 milijonov evrov, (4) v projektu sodelujejo zaledne države in (5) ker z Evropsko komisijo, EIB in Jaspersom (organizacijo, ki zagotavlja tehnično pomoč članicam pri prijavi za projekte, op. a.) potekajo intenzivni pogovori z namenom ustrezne priprave projekta za uspešno črpanje sredstev," so prepričani.

Četudi bo država na razpisu CEF uspešna - nekateri sogovorniki blizu projekta menijo, da sodelovanje z evropskimi institucijami poteka dobro in da smo lahko optimistični -, pa je vprašanje, kako hitro bo vlada uskladila zakon, ki bo določal način gradnje in financiranje nove železniške proge, šele temu nato sledi podelitev koncesije podjetju 2TDK in razpis za izvedbo del.