Ponedeljek,
25. 6. 2012,
11.46

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

plin

Ponedeljek, 25. 6. 2012, 11.46

7 let, 9 mesecev

Japonska in ruska vlada podprli plinski projekt v Vladivostoku

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Japonska in Rusija sta podpisali memorandum o podpori izgradnji obrata utekočinjenega zemeljskega plina v Vladivostoku.

Utekočinjen naftni plin - letno naj bi ga po načrtih proizvedli 10 milijonov ton - bo uvozila z viri šibka Japonska. Pričakovana letna proizvodnja utekočinjenega naftnega plina iz tovarne, ki naj bi z obratovanjem začela konec tega desetletja, sicer predstavlja okoli 13 odstotkov letnega uvoza dežele vzhajajočega sonca. Projekt je ocenjen na okoli 1000 milijard jenov (12,45 milijarde dolarjev.

Državi bosta spodbujala podjetja, ki bodo sodelovala pri rpojektu Sporazum o podpori projekta sta konec minulega tedna ob robu azijsko-pacifiškega gospodarskega foruma v Sankt Petersburgu podpisala japonski minister za trgovino in industrijo Yukio Edano in ruski energetski minister Aleksander Novak. Skladno z memorandumom bosta vladi Japonske in Rusiji priskrbeli nujno podporo projektu, kar pomeni, da bosta spodbujali podjetja, ki bodo sodelovala pri projektu. Tovarno naj bi zgradil japonski konzorcij podjetij z družbo Itoču na čelu skupaj z ruskim energetskim gigantom Gazpromom.

Japonska je poleg Južne Koreje največja svetovna uvoznica utekočinjenega naftnega plina V tovarni bodo zemeljski plin pretvarjali v utekočinjenega, nato pa ga bodo s tankerji vozili v države azijsko-pacifiške regije. Največji svetovni uvoznici utekočinjenega naftnega plina sta sicer Japonska in Južna Koreja - tja se namreč prepelje skoraj polovica vseh pošiljk utekočinjenega naftnega plina.

Japonski letni uvoz plina se bo po pričakovanjih letos zvišal na 90 milijonov ton. Dežela vzhajajočega sonca je namreč lani v luči jedrske krize v Fukušimi, ki je sledila potresu in cunamiju, ugasnila nuklearke. Jedrska energija je sicer zadostila okoli tretjini vseh potreb države po energiji.