Janša padel zaradi tretje privatizacije?

Glede na ugibanja, ki se pojavljajo v javnosti, bi bilo lahko mogoče, da je Janševa vlada padla zaradi gospodarskih interesov. Če je to res, kakšni bi bili lahko ti interesi za tako nujno "odstavitev Janše"? Kot je za Finance zapisal ekonomist Jože P. Damijan, bi se lahko ekonomski razlogi za padec vlade Janeza Janše skrivali predvsem v ustanovitvi slabe banke. Tu pa ne gre toliko za to, da bi pri tem prišlo na plan, koliko slabih posojil je bilo podeljenih v treh največjih bankah v državni lasti, temveč gre po mnenju Damijana predvsem za sam mehanizem delovanja slabe banke ali natančneje za to, kar ureja predvsem 11. člen Zakona o slabi banki. Sam postopek ni sporen, sporne so implikacije delovanja mehanizma "Zakon o slabi banki ustanavlja Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ta pa ustanovi Sklad za stabilnost bank (SSB), na katerega se prenese premoženje (prevzete slabe terjatve iz bank), ki ga upravlja DUTB," pojasnjuje ekonomist in dodaja, da zakon o slabi banki omogoča, da lahko DUTB od bank, ki so deležne sanacije prek slabe banke, zahteva, naj "slaba posojila" pretvorijo v lastniški kapital in da se lastniški deleži skupaj s kreditnimi mapami prenesejo na državni sklad SSB. "Pri tem lahko DUTB te lastniške deleže konsolidira, torej združi tudi z lastniškimi deleži, ki jih imajo tudi druge banke v državni lasti, čeprav niso vključene v proces sanacije." DUTB pa je zavezan tudi, da mora letno prodati najmanj 10 odstotkov portfelja, ki je nastal z delovanjem slabe banke. Kot je dejal ekonomist Damijan, je to popolnoma običajen postopek državne sanacije bank in da v tem ni nič spornega. "Pomembne pa so implikacije delovanja tega mehanizma: namreč s sanacijo bank nenadoma pod državo (v njeno last) pridejo lastniški deleži v podjetjih, ki zaradi kateregakoli razloga niso sposobna redno odplačevati najetih posojil. Še preprosteje rečeno: zgodi se podržavljenje pred tem privatiziranih podjetij v razmerju, kolikor obsega tržna vrednost zapadlih posojil glede na celotno vrednost podjetja. In še več, DUTB mora ta delež v skladu z letnim načrtom prodati na trgu," je pojasnil. Sanacija bank torej s seboj prinese tudi podržavljenje in ponovno privatizacijo podjetij. "V Sloveniji bi tako s sanacijo bank dobili tretji krog privatizacije gospodarstva (prvi krog je bil v sredini devetdesetih, drugi pa sredi prejšnjega desetletja v času nastajanja velike bančne luknje). Vsi ti novi lastniki, ki so privatizirali podjetja z bančnimi posojili sredi prejšnjega desetletja, ali tisti, ki so podjetja privatizirali že pred tem, vendar so se v času poceni posojil preveč zadolžili, bi tako izgubili del ali večino svojega premoženja. Interes teh prezadolženih lastnikov seveda nikakor ni sanacija bank, ampak da se ta ne zgodi in da jim banke reprogramirajo dolgove, če je le mogoče, v zelo dolgoročne." Slovenija podobno kot Japonska v fazi zombijev To je po mnenju Damijana tudi glavni razlog, da vlada Boruta Pahorja z ministroma Križaničem in Gasparijem na čelu nikakor ni bila zainteresirana za sanacijo bank prek slabe banke, prav tako pa so temu nasprotovali ekonomisti, katerih stališča so vplivala tudi na nekdanjega predsednika Danila Türka, nikakor niso bili za sanacijo bank prek slabe banke. Namesto tega pa so predlagali neposredno državno dokapitalizacijo bank, pri čemer bi banke same – z internimi slabimi bankami – sanirale slaba posojila. "Razlika je v tem, da v tem primeru premoženje nasedlih lastnikov ne bi prešlo na državo, temveč bi se lahko ti nasedli lastniki še vedno 'individualno' izpogajali z bankami za reprogramiranje dolgov. Do bridkega konca bi lahko živeli v negativni simbiozi z bankami. To so recimo počele japonske banke dolgih pet let po izbruhu finančne krize pred dvema desetletjema, zaradi česar je Japonska dobila zombijevska podjetja in zombijevske banke. Tudi Slovenija je v zadnjih štirih letih prešla v takšno zombijevsko fazo," je prepričan Damijan. Na levici je po tem, ko je na oblast prišel Janša, po mnenju Damijana nastala panika, saj bi ta s slabo banko podjetja spodržavil, upravljal in privatiziral. "Predstavljajte si, da ste lastnik majhnega, vendar močno zadolženega imperija, ki ima med drugim v lasti vplivni časopis, in da ste nenadoma v nevarnosti, da izgubite vse, kar ste si z veliko težavo pri(h)vatizirali v dveh desetletjih. Kaj bi naredili? Naredili bi vse, da bi Janša padel, mar ne? In tudi so naredili vse," je navedel ekonomist. Zakaj torej modela sanacije bank "ni bilo mogoče izvesti" pod Janševo vlado? "Ker na izbor podjetij, ki bi bila deležna posebnega postopka, (lahko) vpliva politika. Ta se odloči, katera podjetja reševati brez izgube za lastnike in katera reševati prek slabe banke z razlastitvijo lastnikov. Predstavljajte si paniko na levici, da ima to moč Janez Janša," je še za Finance zapisal Damijan.