Sreda,
16. 10. 2019,
10.20

Osveženo pred

5 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,11

Natisni članek

Natisni članek

Borut Jamnik Cinkarna Celje Modra zavarovalnica odstop nadzorni svet

Sreda, 16. 10. 2019, 10.20

5 let, 2 meseca

Jamnik odstopil iz nadzornega sveta Cinkarne Celje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,11
Borut Jamnik | Foto STA

Foto: STA

Nadzorni svet Cinkarne Celje bo kmalu ostal brez enega člana. Iz nadzornega sveta in z mesta prvega nadzornika družbe bo namreč z 20. novembrom odstopil Borut Jamnik. Odstopno izjavo je dal na torkovi izredni seji nadzornikov, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Cinkarne Celje.

Kot so še navedli, je Borut Jamnik "podal izrecno in nepreklicno odstopno izjavo, s katero je iz objektivnih razlogov odstopil z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe".

V nadzornem svetu Cinkarne Celje so poleg Jamnika še Luka Gaberščik, Dejan Rajbar, Aleš Skok, Dušan Mestinšek in Aleš Stevanovič.

Jamnik je sicer predsednik uprave Modre zavarovalnice, ob tem pa še nadzornik banke Nova KBM in farmacevtske družbe Krka.

Jamnik po zakonu v enem nadzornem svetu preveč

Da se bo moral odpovedati mestu v enem od treh nadzornih svetov, v katerih deluje, je že konec septembra pisal časnik Delo. Zakon o bančništvu namreč prepoveduje opravljanje nadzorniške funkcije v banki, če član že opravlja eno izvršilno direktorsko funkcijo (članstvo v upravi gospodarske družbe) in dve neizvršilni (članstvo v nadzornem svetu).

Jamnik je torej po zakonu o bančništvu v enem nadzornem svetu preveč. Ker pa je Modra zavarovalnica med drugim tudi največja, več kot petinska lastnica Cinkarne Celje, to omogoča "kreativno" razlago zakonodaje, ki pravi, da "se kot ena sama direktorska funkcija štejejo izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v družbah znotraj iste skupine".

Kot skupino opredeljuje "nadrejeno osebo in njene podrejene družbe", nikjer pa ni opredeljeno, ali je za nadrejeno osebo dovolj le 20-odstotni lastniški delež, da je mogoče govoriti o podrejenosti neke druge družbe, ali pa bi za "podreditev" morali govoriti vsaj o kontrolnem deležu, je takrat še pisalo Delo.