Iz Tuša pod kap: če pade trgovec Tuš, koliko tisoč delavcev bo na cesti?

Odplačevanje dolgov v imperiju nekoč najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša po mnenju nekaterih bank ne poteka po pričakovanjih. Odplačila dolga se odmikajo. Trgovski koncern Tuš je po koncu prvega prestrukturiranja začel novega. Gre za postopek, ki se začne ob oceni, da bo dolžnik v letu dni postal plačilno nesposoben. Vse glasnejše pa so bojazni, da takšen postopek pravzaprav omogoča zavlačevanje stečaja in da se ga pogosto tudi zlorablja. Takšni očitki naj bi leteli tudi na prezadolženi imperij Mirka Tuša, je ta teden poročal časnik Dnevnik.

Krvna slika slovenskih dobaviteljev V podjetjih slovenske živilsko-predelovalne industrije je zaposlenih 12 tisoč delavcev. Vsa podjetja skupaj so lani ustvarila 34 milijonov dobička. Samo trgovec Tuš svojim dobaviteljem dolguje 40 milijonov. Velik del tega zneska dolguje prav domačim prehranskim dobaviteljem.

Kdo in kako bo reševal Tuš? Trgovec Tuš poleg 40 milijonov svojim dobaviteljem dolguje še več sto milijonov bankam. Banke po naših informacijah pritiskajo na Tuš, naj se z dobavitelji dogovori za odpis teh dolgov, in sodelujejo pri finančnem reševanju domačega trgovca. Dobavitelji se bojijo, da bi jih tak odpis terjatev uničil, brez dela bi ostalo več tisoč ljudi.

Druga ideja, ki se je ta teden pojavila, je, da dobavitelji svoj dolg do Tuša pretvorijo v lastništvo tega slovenskega trgovca in tako postanejo njegovi (so)lastniki. S tem bi največji trgovec v slovenski lasti postal zadruga. Ta ideja se je pojavila že pri prodaji Mercatorja.

Kakšen je Tušev načrt? Trgovcu smo danes poslali vprašanja: Kaj bo z vašimi terjatvami do dobaviteljev? Kakšen je vaš načrt, kdaj in kako boste poplačali 40 milijonov?

Kaj pravijo dobavitelji? Osem dobaviteljev – Pivovarno Laško (njihov skorajšnji lastnik je nizozemska pivovarna Heineken), (hrvaško) Drogo Kolinsko, Panvito (večinski lastnik je prekmurska družina Polanič), (srbski) Fructal, (slovensko) Mlekarno Celeia, (češko) Radensko, (hrvaško) Žito in (francoske) Ljubljanske mlekarne – smo vprašali, kako sodelujejo s slovenskimi trgovci, zlasti z Mercatorjem in Tušem. Odgovorili so nam samo trije.

Radenska: "V družbi Radenska normalno poslujemo z obema omenjenima trgovcema. Našo prodajo spremljamo povsod, na vseh prodajnih kanalih in mestih, in se vedno proaktivno odzivamo na tržne spremembe, način odziva pa je seveda odvisen od konkretnega položaja."

Žito: "Naše sodelovanje z omenjenima trgovcema poteka nemoteno in v načrtovanih okvirih, podrobnosti poslovnega sodelovanja in pogodbenih razmerij pa ne moremo komentirati."

Ljubljanske mlekarne: "Ljubljanske mlekarne kot največji proizvajalec in ponudnik mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji uspešno sodelujemo z vsemi trgovci in z njimi vzdržujemo dobre partnerske odnose. Informacije, po katerih sprašujete, so del poslovanja in odnosa z našimi poslovnimi partnerji, zato vam jih, žal, ne moremo razkriti."

"Čutijo se pritiski povečane mednarodne konkurence" "Slovenska živilsko-predelovalna industrija je v letu 2014 po nekaj letih negativnega poslovanja spremenila trend in kot panoga začela poslovati pozitivno. Na temelju tega bi se dalo zaključiti, da je vključevanje v evropske tržne tokove in prilagajanje na nove zahteve glede produktivnosti in kakovosti ter na spremenjene navade potrošnika, ki postaja vse bolj zahteven in racionalen, ko se odloča za nakupe, uspešno," pravi Srečko Debelak iz mednarodnega svetovalnega podjetja AT Kearney. Na področju maloprodaje se po njegovih besedah čutijo pritiski povečane mednarodne konkurence in vstop diskontnih trgovcev, kar, kot pravi, se kaže kot povečan pritisk na marže in seveda zahteva dvig produktivnosti poslovanja in hkrati povečano zahtevo po vitki, prožni in visoko odzivni oskrbni verigi. Slovenska maloprodaja je sredi prilagoditev na zgoraj navedene spremembe na tržišču, kar se, poudarja Debelak, neposredno odraža na slovenski živilsko-predelovalni industriji. "Ne glede na delitev tržnega deleža v maloprodaji je pričakovati konstantno povpraševaje na slovenskem živilsko-predelovalnem trgu. V primeru tektonskih premikov v maloprodaji pa živilsko-predelovalna industrija lahko občuti finančne pritiske, ki so lahko posledica pomanjkljivo ali celo povsem nezavarovanih terjatev do svojih kupcev," je še izpostavil.