Torek, 17. 4. 2018, 18.20
6 let, 7 mesecev
Hrvatom se smeji: kako je NLB zabila nož v hrbet lastni državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
35
Slovenska država je zamudila edinstveno priložnost, da Hrvaško stisne ob zid pri vprašanju tožb proti Novi Ljubljanski banki (NLB). Vzvod za to je imela v rokah uprava NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, a ga kljub drugačnim željam domačega političnega vrha ni uporabila. Zakaj ne in kdo bo za to odgovarjal?
Današnje srečanje gospodarskih ministrov držav regije na Bledu, na katerem je hrvaška ministrica za gospodarstvo Martina Dalić predstavila okvirni dogovor o poravnavi z upniki Agrokorja, je imelo že pred nekaj dnevi buren uvod v zakulisju.
V slovenskem političnem vrhu so se namreč po naših informacijah odločili, da bodo reševanje Agrokorja, največjega lastnika Mercatorja, nadgradili v politično vprašanje med Slovenijo in Hrvaško.
S tem bi slovenska država dobila v roke pomemben vzvod pritiska na južno sosedo, ki bi ga lahko uporabila za rešitev drugega, trenutno precej bolj perečega vprašanja: tožb oziroma sodb, s katerimi Hrvaška že nekaj mesec pritiska na Novo Ljubljansko banko (NLB), ki ji zaradi tega grozi plačilo skoraj 400 milijonov evrov obveznosti.
A načrte slovenske politike so na hitro in brez države pokopali v upravi NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak.
Mercator je ključen za "Novi Agrokor"
V jedru zgodbe je Mercator, po številu zaposlenih največje slovenske podjetje, ki je že dobro leto dni ujetnik finančnega potopa Agrokorja, največjega hrvaškega koncerna.
Če so še lani spomladi, ko je hrvaška vlada v Agrokorju uvedla izredno upravo, nekateri napovedovali, da bo največji slovenski trgovec med prvimi na seznamu za prodajo premoženja, po novem ne bo tako.
Minister Zdravko Počivalšek je opravil več pogovorov z vodilnimi menedžerji Sberbank, največje upnice Agrokorja.
Ravno nasprotno, Mercator bo zaradi tega, ker posluje precej bolje od Konzuma, trgovske verige v lasti Agrokorja, eden od ključnih stebrov "Novega Agrokorja" - družbe s sedežem na Nizozemskem, na katero namerava izredna uprava Agrokorja prenesti zdravi del koncerna, očiščen dolgov.
Podrobnosti tega načrta je Dalićeva danes pojasnjevala na Bledu, med drugim tudi slovenskemu ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku.
Hrvati potrebujejo soglasje bank upnic Mercatorja
Toda za uresničitev sanacijskega načrta v delu, ki zadeva Mercator, mora izredna uprava Agrokorja izpolniti še en pogoj.
Za spremembo lastništva Mercatorja, torej njegovo selitev pod okrilje Novega Agrokorja, morajo namreč v Zagrebu pridobiti soglasje bank, ki imajo v lasti večino Mercatorjevega dolga. Če tega soglasja ne dobijo, bi:
- Mercator ostal del stečajne mase "starega" Agrokorja,
- posledično bi bil pod vprašajem ves sanacijski načrt, torej ustanovitev "Novega Agrokorja", s tem pa tudi usoda pomembnega dela hrvaškega gospodarstva, ki je močno odvisno od koncerna. Nenadzorovani propad Agrokorja bi namreč sprožil številne verižne učinke.
V največjem mogočem interesu Hrvaške je torej, da bo sanacijski načrt za Agrokor uspešen.
NLB v primežu hrvaških sodišč
Pri tem pridemo do bistva zgodbe. Ena od ključnih bank upnic Mercatorja je NLB, ki je v izključni lasti slovenske države. To pa pomeni, da je od NLB odvisen tudi uspeh sanacijskega načrta za Agrokor.
Prvak SDS Janez Janša je prst odgovornosti uperil v Brodnjaka in ga obtožil »nezakonitega ravnanja«.
V zadnjih mesecih se je NLB znašla pod silovitim pritiskom na Hrvaškem, kjer so ji zaradi sodb v povezavi z deviznimi vlogami tamkajšnjih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) že začeli rubiti premoženje.
Kot smo že poročali, je NLB konec lanskega leta plačala prve obveznosti iz teh sodb, čeprav jih slovenska država, lastnica NLB, ne priznava. S temi sodbami namreč Hrvaška krši meddržavni sporazum iz Mokric, s katerim se je s Slovenijo dogovorila, da gre za vprašanje, ki ga bosta rešili v okviru pogajanj o nasledstvu.
To je v zadnjih tednih postalo tudi prvovrstno politično vprašanje. SDS in NSi sta predlagali povračilne ukrepe, ki bi dovoljevali zasege hrvaškega premoženja v Sloveniji, torej tudi Mercatorja. Prvak SDS Janez Janša je prst odgovornosti uperil v Brodnjaka in ga obtožil "nezakonitega ravnanja".
Neuradno: NLB že dala soglasje Mercatorju
Za povračilne ukrepe v vladni koaliciji ni bilo posluha, saj naj bi bili neustavni. Kljub temu je v tej smeri, a na nekoliko drugačen način, v zadnjih tednih očitno razmišljal tudi del slovenskega političnega vrha.
Kot smo neuradno izvedeli, so bili v krogih ministrstva za finance in Slovenskega državnega holdinga (SDH) naklonjeni ideji, da upravi NLB prepovedo izdajo soglasja za spremembo lastništva Mercatorja, dokler se pred tem ne reši vprašanje hrvaških sodb oziroma tožb.
Primož Karpe, predsednik nadzornega sveta NLB
To so želeli storiti na nedavni skupščini NLB, na kateri je SDH banki prepovedal nadaljnja poplačila obveznosti iz hrvaških sodb.
Toda odločanja o tem v skupščini nikoli ni bilo. Uprava NLB je namreč takoj po tem, ko se je v političnem vrhu pojavila ta ideja, dala soglasje za spremembo lastništva Mercatorja (v angl. "waiver").
To informacijo nam je potrdilo več virov. Na SDH pa so nam dejali le, da sklepa o prepovedi izdaje soglasja za spremembo lastništva nikoli niso uvrstili na skupščino NLB.
Odšla je zadnja možnost za vpliv na sanacijo Agrokorja
Zakaj se je uprava NLB odločila za to potezo, uradno ni mogoče izvedeti. Na NLB je zaradi zaupnosti odnosov do strank niso želeli komentirati.
Pri tem je treba opozoriti, da v banki pri tem niso bili v časovni stiski. Rok za soglasje za spremembo lastništva se namreč izteče konec junija, torej šele čez dobra dva meseca.
Kot je znano, si slovenska vlada že najmanj leto dni prizadeva, da bi na določeni točki poskusila vstopiti v zgodbo okrog prihodnosti Mercatorja. Minister Počivalšek je opravil več pogovorov z vodilnimi menedžerji Sberbank, največje upnice Agrokorja.
Po tem, ko je dokončno padla v vodo ideja o državnem odkupu Mercatorja, je bil vzvod, ki ga je imela v rokah NLB, zadnja možnost za kakršen koli vpliv na sanacijo Agrokorja.
V NLB napadajo državo, ki jih je nekoč reševala
Medtem ko Brodnjak, kot že omenjeno, zadeve ne komentira, je na ponedeljkovi novinarski konferenci v povezavi s hrvaškimi tožbami precej odkrito napadel svojega lastnika, torej državo, ki je v NLB leta 2013 vplačala 1,5 milijarde evrov kapitala.
Janko Medja, nekdanji prvi mož NLB
Spomnimo, Brodnjak je takrat že sedel v upravi banke, ki jo je vodil Janko Medja, v istem času pa je imela ključno vlogo pri prodaji Mercatorja Agrokorju.
"Čakamo, kaj se bo zgodilo. Dobili smo jasno navodilo, da (tretje pravnomočne sodbe hrvaških sodišč, op. a.) ne smemo plačati, a to ne rešuje težav. Prepoved plačila pravnomočne sodbe v EU ni zaščita za banko," je govoril Brodnjak.
Poudaril je, da banki nastaja velika škoda, saj je zanjo treba oblikovati rezervacije. "Sedanja prizadevanja politike, da bi to rešili skozi dopolnitve ustavnega zakona, ne pomenijo zaščite banke, saj nikjer ni rešitve, kdo in kako bi banki škodo povrnil," je odkrito kritiziral prizadevanja parlamentarnih strank, ki tik pred razpustitvijo državnega zbora iščejo rešitve za ustrezne spremembe ustavnega zakona o NLB.
Ustavna komisija se bo ponovno sestala v petek.
Je šef NLB za privatizacijo, ker si ne želi več Lahovnikovega zakona?
Kljub temu je Brodnjak kot rešitev za težavo, ki jo je z odločitvijo o plačilu prvih obveznosti povzročil sam, ponudil jamstvo – države. Po njegovem bi namreč to omogočilo poplačilo škode, s tem pa tudi prodajo NLB, ki ji je prvi mož banke izrazito naklonjen.
Matej Lahovnik
Po neuradnih informacijah si jo odkrito želi, saj bi s privatizacijo za NLB prenehale veljati določbe Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače najvišjih menedžerjev v državnih podjetjih in bankah. Zanjo naj bi v zadnjih dveh letih odkrito lobiral tudi v Bruslju.
Pri tem je Brodnjaka odkrito podprl tudi predsednik nadzornega sveta Primož Karpe, ki pri deviznih vlogah v politiki pogreša več poguma. "Nekatere poteze politikov mejijo na absurd," je v ponedeljek menil Karpe.
Kdo bodo novi nadzorniki Mercatorja?
Letošnja skupščina Mercatorja bo volilna. Trem članom nadzornega sveta, ki jih je po prevzemu leta 2014 imenoval Agrokor, med drugim tudi nekdanjemu ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, poteče mandat.
Za zdaj ni mogoče napovedati, ali bo imela glavno besedo pri imenovanju novih nadzornikov še sedanja izredna uprava Agrokorja, ki jo vodi Fabris Peruško, ali pa bo nadzorni svet Mercatorja že odražal tudi novo lastniško strukturo v Agrokorju.
Mercator izboljšuje poslovanje
Mercator bo prihodnji teden razkril rezultate poslovanja za leto 2017. Po naših informacijah je ustvaril pet milijonov evrov dobička pred davki in dobrih 90 milijonov evrov denarnega toka (EBITDA). Prvič po letu 2011 je Mercator povečal prihodke, ki jih je ustvaril v maloprodaji, skupaj pa naj bi prihodki zrasli za približno dva odstotka.
Lani naj bi Mercator v bilancah naredil za 180 milijonov evrov popravkov vrednosti premoženja, zaradi česar je lansko poslovno leto sklenil z visoko izgubo. Mercator ima še vedno 800 milijonov evrov dolga, za naložbe, med katerimi je glavna gradnja novega logističnega centra, pa potrebuje denar.
Iz načrta prestrukturiranja je razvidno, da bo Mercator do konca sporazuma z bankami, ki preneha veljati leta 2020 oziroma 2021, ustvaril 650 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja, od tega bi več kot 300 milijonov evrov dobil z monetizacijo, preostalo pa s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja.
V tem trenutku Mercator zbira ponudbe za 17 centrov po Balkanu in v Sloveniji. Več specializiranih finančnih skladov želi kupiti ves paket nepremičnin, ki je naprodaj. Vrednotenje Mercatorjevih nepremičnin opravljajo revizorji Deloitte, pri čemer naj bi bila med njimi in družbo še lani precejšnja razhajanja med tem, katero metodo vrednotenja uporabiti.
Spomnimo, poizkus monetizacije Mercatorjevih nepremičnin je bil leta 2016 zaustavljen zaradi ugotovljene neekonomičnosti.
35