Hrvati bi skozi zadnja vrata vstopili v slovensko energetiko

Hrvaški državni energetski velikan Hrvatska elektroprivreda (HEP) se zanima za lastniški vstop v pet slovenskih podjetij za distribucijo električne energije: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska.

Foto: STA , Informacijo nam je danes potrdilo več virov. HEP želi delnice kupovati od manjšinskih delničarjev teh podjetij, ki so se prvič v zgodovini povezali v prodajne konzorcije.

Ti bodo že predvidoma v naslednjem tednu objavili vabilo (teaser v angl.) za prodajo manjšinskih paketov delnic teh podjetij. Naprodaj bo najmanj deset odstotkov Elektra Ljubljana in Elektra Maribor, v preostalih podjetij pa za zdaj nekaj več kot pet odstotkov delnic, a bi se lahko ta delež v prihodnjih tednih še povečal.

Pohod HEP po Sloveniji

Večinski delničar vseh petih elektro podjetij je država, ki ima v lasti 80 odstotkov delnic. Konzorciji malih delničarjev bodo deleže prodajali po načelu zbiranja nezavezujočih ponudb.

HEP je leta 2016 s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo za dobavo električne energije do konca leta 2019 v vrednosti 26,5 milijona evrov. Foto: Slovenske železnice HEP, ki trži hrvaško polovico električne energije iz jedrske elektrarne Krško, je sicer že dodobra prodrl na slovenski trg. V zadnjih letih je pridobil nekaj velikih, tudi državnih odjemalcev, med drugim Mestno občino Ljubljana, Luko Koper in Slovenske železnice. V HEP so se pred leti zanimali tudi za nakup polovičnega deleža v trgovcu z električno energijo Gen-I.

Njihovo ljubljansko podjetje HEP Energija, ki ima dva zaposlena, je v lanskem letu ustvarilo nekaj več kot 34 milijonov evrov prihodkov in minimalni dobiček.

Iščejo načine za prodajo delnic

Znano je, da mali delničarji državnih elektrodistribucijskih podjetij že več let iščejo različne načine za prodajo delnic. Med njimi so velike slovenske poslovne skupine, privatizacijski mogotci ter drugi vplivni in premožni Slovenci.

Večina jih je v last dobila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je država polnila tako imenovane privatizacijsko luknjo. V času privatizacije je namreč izdala več certifikatov, kot je bilo za privatizacijo namenjenega družbenega kapitala. Manjkajoče premoženje je zato pooblaščenim investicijskim družbam nadomestila tudi z delnicami državnih elektro podjetij.

Pozneje so delnice elektro podjetij kupovali tudi različni vlagatelji in špekulanti, ki so se nadejali, da jih bo odkupila država. Na koncu so zaradi zloma borz utrpeli velike izgube, delnice pa so zaman ponujali v odkup državi kot večinski lastnici.

Igor Lah je eden največjih malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij. Foto: STA ,

Avstrijci, Italijani in Kitajci

Pričakovati je, da bodo interes izrazili tudi avstrijski in italijanski distributerji z električno energijo. V panogi se namreč v zadnjem času tudi zaradi poceni denarja izvaja konsolidacija.

Interes bi lahko izkazala tudi kitajska podjetja, ki so v preteklih letih že vstopila v več evropskih elektrodistribucijskih podjetij. Strategija Kitajske na tem področju je namreč postati vodilni svetovni ponudnik električne energije.

Zaradi presežkov proizvedene elektrike Kitajska spodbuja internacionalizacijo in širitev distribucijskih omrežij. Kitajske investicije v distribucijsko omrežje po svetu so se v zadnjih treh letih močno povečale, v obdobju od 2013 do 2018 so znašale 123 milijard dolarjev.

V tem času so prevzeli 83 podjetij, pri širitvi v Evropi pa imata vodilno vlogo State Grid Corporation of China in China Three Gorge Corporation, ki sta že pridobila manjšinske deleže v italijanskem, portugalskem in grškem operaterju.

Strateškega pomena za državo

Elektrodistribucijska podjetja so sicer strateškega pomena za državo, ki večinskih deležev v njih ne bo prodala, kar je vlada zapisali tudi v veljavno strategijo upravljanja državnega premoženja.

V preteklosti so se pojavljale ideje, da bi delnice elektrodistributerjev uvrstili na borzi in s tem ne le spodbudili trgovanje, ampak tudi malim delničarjem omogočili izstop po tržni ceni. V vsakem primeru pa bi država v njih obdržala najmanj 75-odstotni delež.