Sreda, 15. 7. 2026, 10.20
3 tedne, 5 dni
Izzivi podatkovnih središč za umetno inteligenco
New York je za eno leto pritisnil na zavoro pri gradnji velikih podatkovnih središč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Enoletni moratorij na gradnjo podatkovnih središč v ameriški zvezni državi New York je naznanila guvernerka te države Kathy Hochul.
New York je postal prva ameriška zvezna država, ki je začasno ustavila gradnjo velikih podatkovnih središč. Odločitev je neposredna posledica vse večjih skrbi, da nagla širitev infrastrukture za umetno inteligenco močno povečuje porabo električne energije, obremenjuje vodne vire in vpliva na življenje lokalnih skupnosti.
Razmah generativne umetne inteligence je povzročil pravo tekmo med tehnološkimi velikani pri gradnji novih podatkovnih središč. Prav v njih delujejo zmogljivi strežniki, ki poganjajo modele umetne inteligence, storitve v oblaku in številne digitalne platforme. Ker takšni objekti delujejo neprekinjeno in vsebujejo več deset tisoč strežnikov, porabijo ogromne količine električne energije, za hlajenje opreme pa pogosto potrebujejo tudi velike količine vode.
Z rastjo umetne inteligence zato narašča tudi pritisk na elektroenergetska omrežja, kar v številnih delih ZDA odpira vprašanje, kdo bo plačal stroške potrebnih nadgradenj in ali bodo posledice občutila tudi gospodinjstva ter lokalna podjetja.
Namen ukrepa ni trajna prepoved, temveč iskanje najboljših rešitev za lokalno skupnost
Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je odredila enoletni moratorij na gradnjo novih podatkovnih središč z močjo najmanj 50 megavatov. Okoljski regulatorji v tem obdobju ne bodo izdali novih dovoljenj za projekte, ki še niso izpeljali postopkov pridobivanja soglasij.
Država bo premor izkoristila za pripravo enotnih okoljskih meril, ki bodo določala pogoje za prihodnjo gradnjo in obratovanje velikih podatkovnih središč. Namen ukrepa ni trajna prepoved, temveč oblikovanje jasnih pravil, ki bodo po mnenju oblasti bolje uskladila tehnološki razvoj z varovanjem okolja in interesi lokalnih skupnosti. Ob tem želi guvernerka doseči tudi odpravo davčne olajšave za največje podatkovne centre, ki je doslej znižala njihove stroške poslovanja.
Ali umetna inteligenca viša račune za elektriko vsem?
Eden izmed poglavitnih razlogov za odločitev zvezne države New York je hitro naraščajoča poraba električne energije. Po ocenah upravljavca elektroenergetskega omrežja je bilo maja v omrežje priključenih za več kot 12 gigavatov novih velikih porabnikov energije, med katere sodijo predvsem podatkovna središča. Za primerjavo: en gigavat električne energije lahko oskrbuje približno 750 tisoč gospodinjstev.
Zvezna država New York ima že zdaj med najvišjimi cenami električne energije za gospodinjstva v ZDA, zato številni svarijo, da bi nadaljnje množično širjenje podatkovnih središč lahko dodatno povečalo stroške elektrike za prebivalce.
Prebivalci vse pogosteje nasprotujejo gradnji podatkovnih centrov
Podatkovna središča sicer prinašajo nova delovna mesta in pomembne naložbe, a se vse več lokalnih skupnosti sprašuje, ali koristi odtehtajo posledice. Poleg povečane porabe električne energije so pomisleki tudi glede vpliva na vodne vire, hrupa hladilnih sistemov in zasedanja velikih zemljišč.
Raziskava Reutersa in Ipsosa kaže, da le približno tretjina Američanov podpira trenutno hitrost gradnje podatkovnih centrov, večina pa bi nasprotovala njihovi postavitvi v svojem kraju, je poročal Reuters. Prav zaradi tega so številne ameriške zvezne države že začele pripravljati zakonodajo, ki bi omejila njihov vpliv na okolje in elektroenergetski sistem.
Tehnološka podjetja svarijo pred odlivom naložb
Upravljavci zdajšnjih in prihodnjih podatkovnih središč tega ukrepa ne podpirajo. Opozarjajo, da bi lahko enoletna ustavitev gradnje v New Yorku naložbe preusmerila drugam. Načeloma ne nasprotujejo iskanju odgovornih načinov razvoja in jih večinoma celo podpirajo, a ob tem vendarle vztrajajo, da moratorij ni prava rešitev.
Vsekakor bodo morali vsi deležniki jasneje predstaviti vpliv – tako pozitiven kakor tudi negativen – podatkovnih središč na lokalno okolje, edina prava in trajna rešitev pa je ravnotežje med razvojem digitalne infrastrukture in pričakovanji prebivalcev.
Ali bo New York utrl novo pot?
Odločitev zvezne države New York prinaša pomemben preobrat v razpravi o prihodnosti umetne inteligence. Doslej je bila pozornost usmerjena predvsem v razvoj vse zmogljivejših modelov in čipov, zdaj pa vse bolj prihaja v ospredje vprašanje infrastrukture, brez katere umetna inteligenca sploh ne more delovati.
Če bo moratorij pokazal, da je razvoj podatkovnih centrov mogoče učinkoviteje uskladiti z energetskimi in okoljskimi omejitvami, bi lahko podobne ukrepe sprejele tudi druge ameriške zvezne države in morda tudi države drugod po svetu. Prihodnost umetne inteligence očitno ni in ne bo odvisna le od tehnološkega napredka, temveč vse bolj tudi od razpoložljivosti električne energije, vode in zmogljivosti elektroenergetskih omrežij.
