Ponedeljek,
24. 2. 2014,
20.12

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Banka Slovenije Boštjan Jazbec slaba banka

Ponedeljek, 24. 2. 2014, 20.12

7 let, 9 mesecev

Guverner Jazbec: Slaba banka deluje prepočasi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je predstavnikom Evropske komisije v Bruslju orisal izzive v slovenskem bančnem sistemu po izvedbi lanskega bančnega pregleda.

Pojasnil je, da se iščejo tržne rešitve za razdolževanje podjetij, ki bodo hitrejše od slabe banke, ter da se razmišlja tudi o delni privatizaciji slabe banke. O izzivih v slovenskem bančnem sistemu po lanskem pregledu kakovosti aktive in obremenitvenih testih je Jazbec v Bruslju poročal na povabilo komisije. Na delovnem sestanku so sodelovali tako predstavniki resorja komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna kot komisarja za konkurenco Joaquina Almunie.

"Slaba banka deluje prepočasi" Prihodnji tedni in meseci bodo po guvernerjevih besedah ključni za rešitev problema ogromnih količin slabih terjatev v bankah in prezadolženosti podjetij. Slaba banka, ki je sedaj 100-odstotno v lasti države, deluje prepočasi, saj mora vsak prenos terjatev odobriti Bruselj, zato je treba najti druge, hitrejše in dopolnilne rešitve, ki bodo motivirale podjetja k prestrukturiranju, je poudaril in ob tem ostro okrcal švedsko upravljanje slabe banke.

V prihodnjih dneh je pričakovati niz sestankov v Sloveniji o teh vprašanjih, na primer Banke Slovenije in finančnega ministrstva ter centralne banke z bankami. Prav tako se v torek in v sredo v Sloveniji pričakuje obisk predstavnikov Evropske komisije.

Guverner je sicer v Bruslju znova izpostavil znano željo Slovenije, da bi bila metodologija evropskega bančnega pregleda čim bolj podobna metodologiji že opravljenega slovenskega pregleda, saj si Slovenija močno prizadeva, da trem slovenskim bankam, ki so vključene v evropski pregled, torej Novi Ljubljanski banki, Novi kreditni banki Maribor in SID banki, ne bi bilo treba plačati nobenega dodatnega evra.

Ne sme biti dvojnih meril Prav tako Slovenija v pogovorih z evropskimi partnerji izpostavlja, da pri uveljavljanju novih pravil o državnih pomočeh bankam, ki pred vsako državno pomočjo terjajo sprožitev mehanizma bail in, kar pomeni najprej prispevek k reševanju banke od lastnikov in podrejenih upnikov, ne sme biti dvojnih meril, temveč morajo pravila veljati enako za male in velike.

V Bruslju je bilo ob Jazbečevem obisku slišati opozorila, da je problem slabih terjatev in prezadolženosti podjetij nujno rešiti čim prej, vsekakor letos, ker so naslednje leto volitve, ter da je v prihodnjih mesecih ključna privatizacija NKBM in nujna ureditev vprašanja Slovenskega državnega holdinga, pri čemer bi bilo smiselno popolnoma centralizirati vse državno premoženje v ta holding in ga preimenovati, na primer v slovenski premoženjski sklad.

Prav tako je bilo slišati opozorila, da bo morala Slovenija, če problemov ne bo zmogla rešiti sama, pač zaprositi za program pomoči, pri čemer ne more pričakovati takšnega programa, kot ga je dobila Španija, temveč celovit program s trojko.