Zeleni prehod
Petek, 22. 12. 2023, 7.02
8 mesecev, 4 tedne
Gospodinjski uporabniki plina se ne strinjajo z omejevanjem rabe plina
V Sloveniji več kot petina (20,1 %) prebivalstva uporablja zemeljski plin kot energetski vir. Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina je na reprezentativnem vzorcu slovenskih gospodinjstev izvedlo javnomnenjsko raziskavo glede omejevanja rabe zemeljskega plina in prepovedi vgradnje kondenzacijskih kotlov v nove stanovanjske objekte, kar nalaga nov energetski zakon. Pokazalo se je, da 78% vseh uporabnikov zemeljskega plina ne podpira omejevanje uporabe zemeljskega plina.
Z raziskavo, ki jo je izvedlo podjetje Valicon, so ugotovili, da 78 odstotkov vseh uporabnikov zemeljskega plina ne podpira omejevanja uporabe zemeljskega plina. In med anketiranci, ki jim zemeljski plin dobavljajo koncesionarji, jih kar 82 odstotkov ne podpira omejitev pri podaljševanju in podeljevanju koncesij. Energetski zakon namreč predvideva tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Po podatkih GIZ DZP se prve koncesije iztečejo že leta 2027.
Glede prepovedi vgradnje kondenzacijskih kotlov v nove stanovanjske stavbe so bili anketiranci prav tako enotni. 61 odstotkov odjemalcev zemeljskega plina namreč ne podpira prepovedi vgradnje kondenzacijskih kotlov v nove stanovanjske objekte.
Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal, zato se uvršča med okoljsko najprimernejše energente. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo.
Podatki Surs za leto 2021 kažejo, da 121 tisoč odjemalcev zemeljskega plina, ki ga uporabljajo za ogrevanje, kuhanje in ogrevanje sanitarne vode, prispeva izključno 1,95 odstotka emisij C02 na letni ravni. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in biomasi. Zato se zemeljski plin uvršča med nizkoogljična goriva.
Približno eno četrtino vse porabljene energije v Evropski uniji zagotavlja zemeljski plin.
Nov predlog zakona omejuje distribucijo plina
Predlog prenovljenega energetskega zakona (EZ-2) pa med drugim v prihodnosti predvideva omejevanje rabe zemeljskega plina. GIZ DZP je proti takim usmeritvam energetske politike, ker je dejstvo, da je električno omrežje že danes preobremenjeno v zimskem obdobju in da nimamo zadosti dodatne obnovljive električne v zimskem obdobju1. Če bi sedaj odjemalec namesto plina izbral toplotno črpalko to pomeni, da bo električno omrežje samo prej doseglo svojo maksimalno zasedenost in povečal rabo električne energije v zimskem obdobju.
Namesto tega je treba izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko v zimskem obdobju bistveno razbremeni električni sistem. Na ta način bi lahko privarčevali veliko sredstev, ki so predvidena za vlaganje v električni distribucijski sistem in s tem znižali pritisk na povečanje omrežnine za električno omrežje v naslednjih desetih letih.
Najhitrejši in najlažji način za razogličenje plinskih odjemalcev je, da se na vhodu v plinovodno omrežje postopoma začne nadomeščati zemeljski plin z obnovljimi plini. To pomeni, da lahko plinovodno omrežje ostane tako kot je saj je že pripravljeno za distribucijo na primer biometana. Nadalje pa ni treba menjati plinskih trošil (plinski kotel, plinski štedilnik) pri odjemalcih. Tak način je tudi najbolj pošten do teh odjemalcev, ne pa da se jih sili v menjave ogrevalnih sistemov.
Glavne prednosti zemeljskega plina
- nižja cena
- večja energetska učinkovitost
- udobje
- varovanje okolja
- kurilnost
Distribucijsko omrežje za zemeljski plin imajo v 86 slovenskih občinah, od tega v 71 oskrbo s plinom zagotavljajo koncesionarji, v 14 pa javna podjetja. Omrežje obsega 5.065 kilometrov, nanj je priključenih okoli 135 tisoč odjemnih mest, od tega je nekaj več kot 121 tisoč gospodinjstev. Plinovodno omrežje ima življenjsko dobo več kot 50 let.
Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina so ustanovili operaterji distribucijskega sistema, ki distribuirajo zemeljski plin v lokalnih skupnostih ter skrbijo za zanesljivo in učinkovito delovanje plinovodnih sistemov. GIZ DZP spodbuja povečanje uporabe plinovodnih omrežij in širitev lokalnih omrežij, s tem pa prispeva k cenovno ugodni oskrbi z energijo za gospodarstvo in gospodinjstva ter k čistejšemu okolju.
GIZ DZP si želi, da bi namesto prepovedi ustvarili spodbudno okolje za obnovljive pline.
