Torek, 30. 8. 2022, 22.32
2 leti, 2 meseca
Gospodarstvo sporoča Golobu: Vemo, kakšna je "poštena" cena elektrike v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,12
42
Slovenski parlament bo danes po hitrem postopku odločal o zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Gre za prvi korak pomoči podjetjem, pravi vlada Roberta Goloba.
"V Sloveniji proizvedemo od 80 do 85 odstotkov elektrike, ki jo porabimo, in ta elektrika je v 95 odstotkih proizvedena v družbah, katerih lastnik je država, ki obvladuje tako skupščine družb, nadzorne svete kot uprave ter seveda regulativno okolje. Za vso to elektriko vemo, kakšna je 'poštena' cena," so v komentarju predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.
Predstavniki slovenskega ljudstva bodo danes glasovali o usodi zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, s katerim želi vlada Roberta Goloba upravičiti 40-milijonsko pomoč slovenskim podjetjem. "In če je letos potrebna pomoč 40 milijonov, bo za prihodnje leto lahko prišla do ene milijarde," je pretekli teden milijone evrov pomoči za RTV Slovenija komentiral Golob.
Kot predvideva trenutni osnutek zakona boja z draginjo, bi omenjenih 40 milijonov podjetja porabila do sredine marca 2023. Ker bodo danes o predlogu vlade razpravljali v hramu demokracije, smo pogledali, kaj o idejah izvršne veje oblasti menijo gospodarstveniki, obrtniki in podjetniki.
Gospodarstvo: Vemo, kakšna je "poštena" cena
"V Sloveniji proizvedemo od 80 do 85 odstotkov elektrike, ki jo porabimo, in ta elektrika je v 95 odstotkih proizvedena v družbah, katerih lastnik je država, ki obvladuje tako skupščine družb, nadzorne svete kot uprave ter seveda regulativno okolje. Za vso to elektriko vemo, kakšna je 'poštena' cena," so v komentarju predloga zakona zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so tudi poudarili, da ne govorijo o stroškovni ceni, ampak o sprejemljivi prodajni ceni.
"Ta družbam v državni lasti zagotavlja razvoj, dobre plače, dobro vzdrževanje in dobiček v višini povprečja gospodarstva. Preostanek električne energije lahko uvažamo po tržnih cenah, cena za gospodarstvo pa naj bo ponderirana (80 odstotkov "poštene" slovenske cene in 20 odstotkov tržne, uvožene cene)," so zapisali pri GZS, ki glede na vse izrečene argumente podpira predvsem idejo o uvedbi omejitev cen energentom.
"Predlagamo, da se da se s 1. 1. 2023 uvede instrument omejitve cene (kapice) tudi za gospodarstvo po vzoru Španije in Portugalske," svetujejo vladi pri GZS.
V opozicijskih poslanskih skupinah predlaganemu zakonu načeloma ne nasprotujejo, so pa pripravili dopolnila k zakonu, s katerimi bi bila pomoč namenjena širšemu krogu upravičencev, tudi ribištvu in tistim, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo.
V SDS obenem poudarjajo, da bi moral zakon poleg zemeljskega plina in elektrike zajemati vse energente. Poslanca iz vrst SDS Franc Rosec in Franc Breznik sta opozorila, da na draginjo ne vplivata samo elektrika in zemeljski plin. Predvsem na podeželju precejšen delež gospodarstva uporablja tudi energente, kot so utekočinjeni naftni plin, les, sekanci, kurilno olje itd., je pojasnil Breznik.
V NSi poleg širitve nabora upravičencev na tiste, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo, menijo, da bi bilo treba obdobje za pomoč razširiti, in sicer da bi se upoštevalo stroške, ki so nastali od 1. februarja. Poslanec Jožef Horvat je med drugim pozval vlado, naj posreduje pri Evropski komisiji, da se pripravi paket pomoči gospodarstvu tudi za leto 2023. Po njegovih besedah bodo v NSi predlog zakona podprli, saj so konstruktivna opozicija.
Kaj pa naraščajoče cene vsega preostalega?
Pri GZS so tudi ostro napadli idejo vlade, da do sredstev ne bodo imela dostopa podjetja, ki so naraščajoče cene energentov "prevalila" na svoje kupce. "Vsako povišanje cene ni posledica dviga cene energentov, saj stroški energentov niso edini stroški. Tudi inflacijske razmere in rast cen surovin so vsekakor vplivale na dvig cen," opozarjajo pri GZS.
Predstavniki gospodarstva so sicer imeli več pomislekov o predlaganem zakonu, vse lahko preverite v tem dokumentu.
Obrtniki in podjetniki trdijo, da država podcenjuje vpliv draginje
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so tako kot pri GZS pozdravili željo Golobove vlade, da se spopade z draginjsko krizo. Vendar so ob tem opozorili na več pomanjkljivosti predlagane zakonske rešitve, saj "predlagani ukrepi ne bodo zadosti". Zato med drugim pozivajo vlado, naj predlagano finančno pomoč skoraj podvoji, s 30 na 50 odstotkov upravičenih stroškov. Prav tako pri OZS opozarjajo, da vlada ni pripravila načrta obročnega odplačevanja prejete pomoči.
Obrtniki in podjetniki: To je protiustavno
OZS pa je zmotil tudi člen o sankcijah za podjetja, ki bi dobila državno pomoč. "Navedeni člen pravzaprav uvaja novo prekrškovno sankcijo brez določil zakona o prekrških, zato je po našem mnenju protiustaven," so zapisali pri OZS. Poudarili so tudi, da v slovenskem kazenskem in prekrškovnem pravu velja, da je državni organ dolžan dokazati vse elemente prekrškovnega oziroma kaznivega dejanja.
"Nedopustno je prenašati dokazno breme glede krivde na podjetja, še posebej ker zakon ne predvideva, na kakšen način naj bi upravičenci dokazovali, da niso ravnali naklepno," so še sporočili iz OZS.
Vse pomisleke, pripombe in popravke OZS, ki se se nanašajo na vladni zakon, lahko preverite v tem dokumentu.
42