"Dvig splošne olajšave je neke vrste trojanski konj" #video

Če nekaj zveni preveč dobro, da bi bilo res, potem verjetno tudi je, bi lahko povzeli odziv sindikatov na obljube države, da bodo napovedane davčne spremembe izboljšale blaginjo ljudi. Zamolčali so namreč vse preostale spremembe, ki jih davčni paket prinaša, je opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

"Mislim, da smo se že zdavnaj naučili oziroma bom uporabila rek: Bojte se Danajcev, ki prinašajo darila. Stavek je iz Homerjeve Iliade in znane zgodbe, ko so Danajci privlekli trojanskega konja. In davčna zakonodaja, predvsem pa oprostitev oziroma dvig splošne olajšave, ki naj bi prinesel višje neto plače, je neke vrste trojanski konj," meni Jerkičeva.

Vladni predlog, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, predvideva postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3.500 na 7.500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov.

"Pri povprečni slovenski plači, dobrih 1.200 evrov, bo leta 2025 z uvedbo vseh teh predlaganih ukrepov, zaposlenemu na letni ravni ostalo 1.260 evrov več, kot prejme danes. 1.260 evrov zagotovo ni majhna vsota in gre res za premik v pravo smer," je pred dnevi dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.

Milijarda evrov manj v proračunu

Pozabili pa so povedati, da bo ta premik povzročil za blizu milijardo evrov izpada prihodkov v proračunu, za katere nam nihče ne pove, kako jih bodo nadomestili, poudarjajo na sindikalni strani. Ponujajo bonbončke, medtem ko za polnjenje proračunske luknje razprodajajo državno premoženje.

"Ne le srebrnine, ampak tudi zlatnino te države. Kdo bo plačal na koncu vse to in kje bo manjkalo? Dolgoročno bo manjkalo tudi v pokojninski blagajni. Pritisk bo na pokojnine, manjkalo bo v zdravstveni blagajni, kot je bilo rečeno, pritisk na košarico, košarico storitev iz zdravstvenega zavarovanja in tako naprej," napoveduje predsednik KS 90 Peter Majcen.

Pretekli teden so se zaradi pomanjkanja dialoga umaknili iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS), ki naj bi zamenjal delavsko izražanje nejevolje na ulici. Kot pojasnjujejo, jih je vlada kot socialne partnerje zgolj informirala, niso pa bili aktivno udeleženi pri oblikovanju zakonov, katerih posledice čutijo državljani.

"Želel bi jasno, ostro in z gnusom zavrniti tiste zlonamerne očitke, zlasti predstavnikov nekaterih koalicijskih strank, ki želijo ustvariti vtis, da sindikati nasprotujemo višjim plačam. To je seveda popolna in absolutna neumnost. Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot tudi višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa se jim jemlje, pri čemer se jim ta del, zadnji, seveda zamolči," trdi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Sindikati menijo, da bi uvedba socialne kapice napolnila le žepe bogatih

Tudi uvedba socialne kapice pri šest tisoč evrih bruto plače v sklopu zakona o debirokratizaciji bi po mnenju delavske strani napolnila le žepe že tako bogatih. A le z znižanjem obdavčitve najvišjih plač bomo lahko pritegnili najboljše strokovnjake, da tudi po koncu izobrazbe ostanejo pri nas, opozarja izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.

"Na tak način bi privabljali naše strokovnjake, ki smo jih tukaj šolali in so šli za kruhom v tujino, da se vrnejo domov. Hkrati pa bi privabljali tuje strokovnjake in tuje družbe, da bi ustanavljali podjetja pri nas, da bi bilo več delovnih mest z višjimi plačami," je prepričan Gorenšček.

Izgube bi pokrivala država

Zato v gospodarstvu celo predlagajo, da bi bila ta meja pri dvainpolkratniku povprečne bruto plače, 4.600 evrih. Kratkoročno bi izgube, okoli 200 milijonov na leto, morala pokrivati država, vendar je to edini način, da presežemo trenutno stopicanje na mestu.

"Od sedem do deset let je ta finančni učinek. Ampak če pripomoremo k temu, da imamo boljše izdelke, imamo razmere po sedmih do desetih letih bistveno boljše, kot pa če v teh sedmih do desetih letih ne bi nič naredili. Tudi to je ta dinamični vidik, ki je malo drugačen," je prepričan Goran Novković iz Kluba slovenskih podjetnikov.

Zato se bo treba, vsaj v tem primeru, odločiti, ali bomo država fizičnih delavcev ali razvijalcev naprednih tehnologij, ki prinašajo napredek. Tudi za denarnico.