Sreda, 21. 12. 2016, 4.11
7 let, 2 meseca
Država dveh hitrosti: z Magno se tako mudi, da so spregledali ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
27
Zakaj Slovenija Magni za gradnjo nove tovarne ponuja kmetijska zemljišča, ne pa degradiranih območij ali zemljišč nekdanjih industrijskih podjetij v stečaju? In kje je naša država zgrešila pri konceptu poslovnih con?
Da kanadska avtomobilska multinacionalka Magna gradnjo nove tovarne načrtuje v Sloveniji, so avstrijski mediji prvič poročali septembra. Oktobra je vlada iz državnega proračuna za prihod Magne namenila deset milijonov evrov. Prejšnji teden je državni zbor že sprejel poseben zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo te naložbe.
Pri vprašanju Magne se ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku in vladi mudi. Celo tako, da pred izbiro zemljišča za gradnjo nove tovarne sploh nista proučila vseh predlogov, ki sta jih dobila na mizo od županov občin v severovzhodni Sloveniji.
Morda vas zanima še:
-
Z denarjem za pokojnino bodo lahko tvegali tudi javni uslužbenci
-
Zakaj je za Slovence dobro, da k nam prihaja bogata multinacionalka?
Kmetje in sklad svarijo
Znano je, da je Počivalškovo ministrstvo kot najprimernejšo lokacijo za gradnjo nove tovarne izbralo zemljišče v občini Hoče-Slivnica.
Ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku in vladi se mudi in pred izbiro zemljišča za gradnjo nove tovarne sploh niso proučili vseh predlogov.
Gre za 100 hektarjev veliko območje v trikotniku med železniško progo Maribor–Zidani Most, avtocesto in Letališčem Edvarda Rusjana. Izbiri lokacije se čudijo kmetje, ki ne razumejo, zakaj država tuji korporaciji ponuja prvovrstna kmetijska zemljišča, zato so včeraj prek svojih predstavnikov v državnem svetu sicer neuspešno zahtevali veto na sprejem zakona.
Čudi se ji tudi republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Državo je pozval, naj izberejo primernejšo lokacijo. Sploh ob dejstvu, da ima država le sedem kilometrov stran že v lasti veliko zemljišče, na katerem bi lahko Magna zgradila tovarno enake velikosti, ne da bi pri tem uničila kmetijska zemljišča.
Pozabljeno Kidričevo
Nekje na pol poti med Kidričevim in Kungoto pri Ptuju, severno od regionalne ceste Slovenska Bistrica–Ptuj, je namreč zemljišče, ki ga državi že nekaj časa neuspešno ponuja občina Kidričevo.
"Gre za 130 hektarjev veliko območje. Pred 150 leti so ga tamkajšnji kmetje pogozdili. Danes na njem raste les najslabše kakovosti, ki ga ni mogoče uporabiti za kurjavo ali gradnjo," je za Siol.net povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
Glavna prednost tega zemljišča je dejstvo, da je njegova lastnica država, natančneje družba Slovenski državni gozdovi. To bi državi v primeru, če bi se odločila za Kidričevo, prihranilo stroške z odkupom zemljišča in iskanjem nadomestnih zemljišč za zasebne lastnike, ki jih bo morala poiskati pri Hočah. S temi bi lahko bilo še nemalo težav. Zemljišča v bližini, ki jim jih državni sklad ne želi oddati, namreč najema Perutnina Ptuj. Kmetje tako državi očitajo, da na njen račun služijo ruski lastniki te družbe.
Občina Hoče-Slivnica naj bi kmetom za kvadratni meter zemljišč ponudila slabih 8,6 evra. Gre za neuradni podatek, saj država, ki bo občini namenila denar za odkup, zahteva tajnost podatkov o cenah zemljišč. Do leta 2018 bo za odkupe očitno namenila okrog devet milijonov evrov.
"Tega stroška v Kidričevem ne bi bilo," poudarja Leskovar.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se sprašuje, zakaj za novo tovarno ni bilo izbrano zemljišče, ki ga že leta neuspešno ponujajo državi.
Počivalškovi argumenti
Toda ministrstvo za gospodarstvo tamkajšnjega zemljišča nikoli ni analiziralo med morebitnimi lokacijami za gradnjo nove tovarne. Zakaj ne? Na ministrstvu so nam pojasnili, da so pred izbiro primernega območja opravili temeljito analizo različnih morebitnih lokacij.
Pri tem so upoštevali:
- bližino priključka na avtocestno in železniško omrežje,
- bližino letališča,
- možnost oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom,
- poselitveno območje, ki zagotavlja delovno silo,
- bližino stanovanjskih območij,
- okoljske kriterije (Natura 2000) in
- zainteresiranost morebitnih vlagateljev za lokacijo.
"Izbrana lokacija se je glede na določene kriterije tako izkazala kot najprimernejša za vzpostavitev nove proizvodne cone, na kateri bi lahko realizirali strateško naložbo," so poudarili na ministrstvu.
A tem kriterijem zadostuje tudi zemljišče v Kidričevem. Leži namreč v neposredni bližini avtoceste Maribor–Gruškovje in le nekaj kilometrov od železniškega vozlišča na Pragerskem ter letališča. Drugače kot velika večina predlaganih zemljišč dosega oziroma po kriteriju velikosti celo presega zahteve, ki jih je postavila Magna.
Pozabljajo na varstvo okolja
"Okoljsko je že degradirano, zato je primerno za avtoličarsko industrijo. Tudi oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom bi bilo mogoče urediti s pomočjo Taluma," je prepričan Leskovar.
"Mogoča je povezava z industrijsko cono na območju Taluma. Tudi tam bi lahko Magna zgradila tovarno. Na voljo je 15 hektarjev zemljišč za gradnjo, ki bi jih bilo mogoče razširiti na sto hektarjev," je dodal Leskovar.
Na vprašanje, ali so torej ob analizi več lokacij proučili tudi zemljišče v Kidričevem, na ministrstvu včeraj niso odgovorili. "Tega zemljišča sploh niso proučili," je zatrdil Leskovar. Zakaj ne? "Na ministrstvu so mi dejali, da je zadeva že tako daleč, da ni več mogoče spremeniti odločitve o lokaciji," je odgovoril.
V Kidričevem so se sicer na vlado s pismom, v katerem so ji ponudili zemljišče, obrnili že v začetku prejšnjega meseca. Torej več kot mesec dni pred sprejetjem posebnega zakona za Magno. "Državni sekretar Aleš Cantarutti mi je pred kratkim obljubil, da se bo oglasil pri nas. Drugega znamenja ni bilo," je poudaril Leskovar. Informacij, da drugih lokacij niso želeli v Magni, ni mogel komentirati, saj predstavnikov te multinacionalke v Kidričevo nikoli ni bilo.
Kmetje se čudijo izbiri lokacije. Ne razumejo, zakaj država tuji korporaciji ponuja prvovrstna kmetijska zemljišča.
Boj za volilne glasove Maribora
Prav tako ni želel komentirati ugibanj, ali je vlada pri lokaciji v občini Hoče-Slivnica vztrajala tudi zato, ker geografsko spada v tako imenovani širši mariborski bazen.
Zakaj bi to lahko bilo pomembno? Vlada Alenke Bratušek je leta 2013 podravsko regijo določila kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo, zato je zanjo določila začasne ukrepe razvojne podpore. Za enega od teh, program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico, je zadolženo ministrstvo za gospodarstvo, za kar bi moralo do leta 2018 nameniti 32 milijonov evrov.
Bo delavcev za Magno dovolj?
Magna Steyr bo sicer z začetkom leta 2017 v tovarni v Gradcu zaposlila večje število delavcev. V Avstriji iščejo pomožne delavce v proizvodnji, voznike viličarja, mehanike, ličarje, varilce in šivilje, pri čemer jim ponujajo od dva tisoč do 2.400 evrov bruto plače. Družba v zadnjih letih pretežno zaposluje prek agencij, kar ji omogoča lažje prilagajanje povpraševanju na trgu.
Za zdaj ni jasno, ali bo Magna enako visoke plače ponujala tudi v Sloveniji. Glede na stanje v panogi verjetno ne. V nasprotnem primeru je namreč vprašanje, ali bo kadra za tovarno v Slovenijo dovolj, saj se bodo delavci iz Maribora in okolice verjetno še naprej raje vozili na delo v Gradec.
A pri tem je šlo očitno nekaj narobe. "Kljub uvedbi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore je njihov vpliv na razvoj regij omejen. Z uvedbo teh ukrepov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je bila namreč odpravljena potreba po investicijskih razvojnih zakonih, hkrati pa je bila realizacija teh ukrepov v vseh programih slaba," je letos ugotovil vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Razlog? "Omejenost proračunskih sredstev ob nujnosti izvajanja javnofinančne konsolidacije v državi," navaja Umar. Denar, ki ga bo država namenila za lokacijo v občini Hoče-Slivnica, bo tako lahko prištela pod mariborsko "kvoto". To slabi dve leti pred rednimi državnozborskimi volitvami zagotovo ni nepomembno.
Spet drugo vprašanje je, zakaj Slovenija Magne ni privabila v katero od poslovnih con, ki so zrasle na območju nekdanjih industrijskih podjetij v stečaju, namenjene pa so bile prav velikim tujim vlagateljem.
V Avstriji Magna Steyr išče pomožne delavce v proizvodnji, voznike viličarja, mehanike, ličarje, varilce in šivilje, pri čemer jim ponujajo od dva tisoč do 2.400 evrov bruto plače. Za zdaj ni jasno, ali bo Magna enake plače ponujala tudi v Sloveniji.
Vsaka občina s svojo poslovno cono
Na ministrstvu poudarjajo, da "na problemskem območju Maribora s širšo okolico ni večje proizvodne cone, ki bi bila v razmeroma kratkem času na voljo morebitnim vlagateljem za tako imenovane naložbe greenfield".
"V preteklosti so opazili številna povpraševanja morebitnih vlagateljev, pri čemer pa območja nekdanjih proizvodnih con oziroma degradirana območja v problemskem območju Maribora s širšo okolico in v regiji zaradi lokacije, velikosti in oblike velikokrat niso ustrezala njihovim zahtevam," so pojasnili.
Prva ovira naj bi bila velikost. Medtem ko Magna išče zemljišče, veliko sto hektarjev, se na primer nekdanja Metalna razteza na "le" 22 hektarjih. Tudi v poslovni coni Tezno, največji v Sloveniji, prostora ni. Nekoliko dlje, v Lendavi, je na voljo 50 hektarjev površin, ki bi jih bilo mogoče povečati še za 16 hektarjev, v bližini pa je tudi območje Nafte Lendava.
Kaj je šlo narobe pri načrtovanju poslovnih con? "Prevladali so drobnjakarski interesi. Vsaka občina je morala imeti svojo cono, zato so se zadeve razdrobile do skrajnosti. Zdaj celo samo ministrstvo ugotavlja, da je kar 60 odstotkov teh con praznih ali neizkoriščenih. Pogosto so daleč od prometne in druge infrastrukture," odgovarja Gorazd Bende, direktor Poslovne cone Tezno.
Hale, ki samevajo
Hkrati so bili nekateri načrti države megalomanski. Takšen primer je gradnja poslovno-logističnega središča Feniks, ki jo je vlada Janeza Janše leta 2006 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, zanjo pa namenila več kot dva milijona evrov.
Načrte o območju, velikem več kot sto hektarjev, v neposredni bližini letališča Cerklje, je najprej leta 2012 obujala druga vlada Janeza Janše, nato pa marca letos prav Počivalšek. Kot glavni pogoj je postavil prihod zasebnega vlagatelja.
Medtem poslovni prostori in proizvodne hale Mesne industrije Primorske (MIP), Steklarske nove, Mure EHM, Fluida in KIK Kamnika v glavnem samevajo.
"Prevladali so drobnjakarski interesi. Vsaka občina je morala imeti svojo cono, zato so se zadeve razdrobile do skrajnosti," meni Gorazd Bende, direktor Poslovne cone Tezno.
V zadnjih letih so novega lastnika neuspešno iskali številni drugi prostori propadlih industrijskih podjetij po vsej državi; Novolesa v Novem mestu, Pohištva Brežice, Tovarne opreme v Mokronogu (Tom), Montavarja Metalne Nove v predmestju Maribora, Preventa na Koroškem, Lipa Radomlje v okolici Domžal, Javorja Pohištva v Pivki, Orke v Ljubljani, Almonta v Slovenski Bistrici, Lesne industrije Litija ...
"Tuji vlagatelji imajo raje 'zelene površine', kot da bi se morali ukvarjati z odkupi nepremičnin, ki bi jih bilo treba porušiti. Magna pri tem ni nobena izjema," poudarja Bende.
Če je mogoče pomagati Magni, zakaj ne tudi drugim?
Medtem ko država pri odpiranju vrat Magni v Slovenijo podira vse hitrostne rekorde, v Slovenski Bistrici, mestu, le nekaj kilometrov oddaljenem od verjetne nove tovarne, na sprejem ustreznih prostorskih načrtov in druge dokumentacije za razširitev obstoječe poslovne cone čakajo že – osem let.
"Čakamo že celo večnost. Seveda podpiramo vsako tujo naložbo, ki pride v Slovenijo, vendar bi pričakovali, da bodo enaka merila veljala za vse," je poudaril župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, ki je pred osmimi leti še sedel v vladi, kjer je vodil službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Pred kratkim je v medije prišla zgodba enega od kmetov iz občine Hoče-Slivnica, ki je na dovoljenje za nov hlev čakal pet let. Po podatkih raziskave Doing Business 2015 se v Sloveniji na pridobitev gradbenega dovoljenja v povprečju čaka 213 dni.
Nič drugače ni pri infrastrukturnih projektih velikega pomena za državo. Drugi tir Divača–Koper, ki ga je država resneje v prostor začela umeščati leta 2009, je gradbeno dovoljenje dobil letos. Šesti blok TE Šoštanj je gradbeno dovoljenje dobil leta 2011, tri leta po podpisu pogodbe o dobavi tehnološke opreme z Alstomom.
Državni prostorski načrt za črpalno HE Kozjak je bil sprejet leta 2011, projekt pa naj bi po prvotnih načrtih gradbeno dovoljenje vendarle dobil letos.
Kdo in kaj je Magna
Magna Steyr je del skupine Magna International s sedežem v Kanadi, največje svetovne dobaviteljice avtomobilski industriji in hkrati tudi proizvajalke avtomobilov. Med drugim izdeluje podvozja, elektroniko, sedeže, pogonske sisteme in druge dele za avtomobile, tudi za znamke Mercedez-Benz, Peugeot in Mini, po naročilu pa izdelujejo tudi cele avtomobile.
Skupina zaposluje 152 tisoč ljudi, samo v Gradcu okoli šest tisoč, in letno ustvari več kot 26 milijard evrov prihodkov od prodaje. Trenutno ima 312 tovarn v 29 državah po vsem svetu in 98 razvojnih, inženirskih in prodajnih centrov. S tem imajo neposredni dostop do skoraj vseh velikih svetovnih proizvajalcev avtomobilov.
Del evropske Magne je tudi Magna Steyr iz Gradca, v kateri so do zdaj razvijali in izdelovali več različnih avtodelov in avtomobilov, med njimi so bili na primer tudi mercedes-benz razreda E in G, aston martin rapide, BMW X3, audi TT in peugeot RCZ.
27