Dogovora o fiskalnem pravilu najbrž ne bo

Slovenska politika spet ne zmore konsenza, pa čeprav se Slovenija v očeh tujine in bonitetnih hiš vse bolj potaplja in je samo še vprašanje, kdaj bo napočil dan D, ko bo naslednja v vrsti evropskih bolnic, ki bo zaprosila za pomoč trojke. Domači politiki kar ne morejo in ne morejo iz svoje kože, pa čeprav so jih polna usta visoko donečih izjav o dobrobiti slovenskega naroda in lastne države, ki je po osamosvojitvi verjetno na najresnejši preizkušnji svoje več kot dvajsetletne zgodovine. Kdo bo zmagovalec? Opozicija oziroma največja opozicijska stranka SDS ali aktualna vlada in z njo največja vladna stranka Pozitivna Slovenija. Nihče, pravijo poznavalci, žrtve pa bodo slovenski državljani, opozarjajo analitiki in ekonomisti. Lahovnik: aktualna vlada bi rada preložila uveljavitev fiskalnega pravila na naslednjo vlado Nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi ekonomist Matej Lahovnik ne verjame, da bodo stranke pri fiskalnem pravilu našle skupni imenovalec, meni pa, da mora biti fiskalno pravilo sprejeto, ker smo se navsezadnje k temu tudi zavezali, ne le domači, ampak tudi tuji javnosti. Pri tem gre preprosto za kredibilnost države. Tudi zaradi naše nekredibilnosti plačujemo višje obresti za posojila kot druge države. Vsaka nekredibilnost ima namreč svojo ceno! Razumljivo bi aktualna vlada Alenke Bratušek uveljavitev fiskalnega pravila rada preložila na obdobje po njenem mandatu. K temu bi v bistvu zavezala prihodnjo vlado – katerakoli že bo. "Na nek način bi rada nabirala koprive s tujimi rokavi," poudarja Matej Lahovnik. To pa je zelo vprašljivo in problematično z vidika korektnosti. Mencinger: Ne razumem maščevalnosti Janeza Janše Jože Mencinger, minister za gospodarstvo prve Peterletove vlade in njen podpredsednik, opozarja, da do konsenza najbrž ne bo prišlo, ker nekaterim očitno odgovarja, da gredo stvari v Sloveniji čim slabše, da je potem njim čim boljše. "Ne razumem te hudobije in maščevalnosti Janeza Janše," pravi Mencinger, ki je tudi sicer proti vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Povsem jasno je, da do leta 2015 Slovenija ne more uravnotežiti proračunskih prihodkov in izdatkov. Težava je v tem, da ko zmanjšuješ izdatke, avtomatično nižaš tudi prihodke – in razkorak je vse večji! Tudi v Nemčiji bo fiskalno pravilo popolnoma uveljavljeno šele leta 2016, v nemških zveznih državah šele leta 2020, pa so v nemško ustavo to pravilo vpisali že leta 2009 …