Četrtek,
16. 2. 2017,
18.08

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,20

4

Natisni članek

Natisni članek

DUTB Hrvaška Slovenija Cimos SDH

Četrtek, 16. 2. 2017, 18.08

7 let, 1 mesec

Cimos: bodo Hrvati in Slovenci našli skupni jezik?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,20

4

Cimos. | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Ali bosta slovenska in hrvaška stran dokončno uskladili sporazum o odprtih vprašanjih v Cimosu, ki so bila do zdaj ovira za konec postopka prodaje italijanskemu kupcu, bo znano predvidoma v ponedeljek.

Še prejšnji teden je hrvaška vlada v Slovenijo poslala predlog sporazuma, ki je odstopal od dogovora med slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem. Po številnih usklajevanjih so iz Zagreba v Slovenijo zdaj poslali nov predlog sporazuma. 

Italijanski kupec ne bo več zavezan ohranitvi števila zaposlenih

Kot smo izvedeli, sta Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ključna pogajalca slovenske strani, nanj že odgovorila. Dopolnila sta ga tako, da sporazum italijanskemu kupcu Palladio Finanziaria ne postavlja pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če se bodo Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali. 

Kaj bo z lastninsko pravico nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču?

Hkrati naj bi predstavniki slovenske in hrvaške države zbližali tudi stališča o drugem pomembnem vprašanju, ki ovira konec transakcije. Gre za vprašanje pridobitve lastninske pravice Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo (DORH) že nekaj časa poskušalo izpodbijati. Poročali smo že, da je DORH sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubil tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.