Torek, 27. 9. 2016, 17.44
6 let, 6 mesecev
Kaj lahko še prepreči prodajo Cimosa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
Državni lastniki Cimosa bodo v naslednjih dneh podpisali dogovor o prodaji koprske družbe. Uspešen konec transakcije in s tem rešitev enega najpomembnejših slovenskih podjetij lahko preprečili le še neuspešen dogovor s Hrvati o 60-milijonski tožbi.
V več kot tri leta trajajoči sagi o reševanju koprskega Cimosa pred stečajem je naposled prišlo do dogovora, ki pomeni dobro novico za banke, dobavitelje, kupce in zaposlene.
Po naših informacijah je italijanski sklad Palladio Finanziara, edini preostali snubec za Cimos, s konzorcijem prodajalcev in upniki uskladil podrobnosti nakupa družbe. Tako naj bi konec tedna ali v začetku naslednjega prišlo do podpisa prodajnega sporazuma.
Ta predstavlja pomemben mejnik v dolgotrajnem privatizacijskem procesu, ki je zaradi izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo zaposloval najvišje politične vrhove. Država in njene banke pa so se tudi zavoljo dobaviteljev in skoraj pet tisoč zaposlenih morale sprijazniti z odpisi oziroma izgubami, ki segajo v desetine milijonov evrov.
Poročali smo o tem, kaj ponudba Italijanov pomeni za Cimos in kaj bi stečaj Cimosa pomenil za Slovenijo.
Kaj ponujajo Italijani
Italijani za Cimos, kot smo že poročali, ponujajo dobrih sto milijonov evrov. Vendar ne v denarju, ampak v prevzemu Cimosovih dolgov, ki bi ga nato v določenem obdobju poplačali. Njihova ponudba je sestavljena takole:
- za delnice naj bi plačali simbolično kupnino, šlo naj bi za okoli sto tisoč evrov,
- odpisali bi velik del skupno 240-milijonskega dolga, tako da bi dejansko prevzeli okoli 105 milijonov evrov dolga, ki bi ga poplačali v skladu z dogovorom,
- od tega bi v celoti poplačali dobavitelje, ključne za delovanje Cimosa, ter kupce in banke, ki so družbi v prisilni poravnavi zagotovili sveža sredstva,
- po drugi strani bodo banke morale sprejeti visoke odpise posojil,
- 20-milijonska takojšnja finančna injekcija in dodatnih 50 milijonov evrov svežega kapitala v obdobju treh let.
Konec predviden v začetku naslednjega leta
Do dejanskega prevzema lastništva bo sicer minilo še nekaj mesecev, saj bo pogodba z Italijani sklenjena pod odložnimi pogoji. Preden bodo postali lastniki Cimosa, bodo namreč morali pridobiti dovoljenja pristojnih organov in razrešiti nekatera odprta vprašanja. Do konca transakcije naj bi tako po napovedih prišlo v začetku prihodnjega leta.
V vmesnem času bo treba pridobiti dovoljenja agencije za varstvo konkurence (AVK) v Sloveniji in drugih državah, v katerih deluje Cimos, zeleno luč poslu pa bi moral prižgati tudi Bruselj in s tem razbliniti dvome o načinu finančnega prestrukturiranja družbe.
Soglasje k prodaji bi moralo dati tudi 11 bilateralnih bank. Kot smo izvedeli, naj bi bili skoraj z vsemi že dogovorjeni, tako da to ne bi smelo biti vprašanje.
-
Posojilna hobotnica najverjetnejšega Čeferinovega naslednika
-
Ali je zvodništva pri nas vedno več ali je policija okrepila nadzor?
Kdo bo poravnal izgubljene tožbe?
Glavno oviro uspešni prodaji Cimosa predstavlja vprašanje, kdo bo prevzel breme morebitnih izgubljenih odškodninskih tožb. Med njimi so:
- okoli pet milijonov evrov visoka tožba svetovalne družbe Alvarez & Marsal, ki ji v Cimosu nočejo izplačati nagrade za uspešnost,
- tožba za izplačilo dividend iz leta 2011 v višini skoraj milijon evrov,
- 20-milijonska tožba hrvaške slabe banke (DAB). Gre za dolgove iz 90. let, o katerih se je danes propadla Riječka banka 16 let poskušala dogovoriti glede plačila, vendar neuspešno.
Medtem ko se za večino od sporov pričakuje, da bodo razrešeni sporazumno in da ne bodo imeli večjega vpliva na konec transakcije, je drugače s tožbo na Hrvaškem.
Ideja o slovensko-hrvaški družbi
Gre za poplačilo 20-milijonskih bančnih posojil, ki sta jih pri Riječki banki v 90. letih najela Cimosova obrata v Buzetu in Roču v Istri, matična družba Cimos pa naj bi obstoj te obveznosti priznala v sporazumu iz leta 1999.
Cimos in Riječka banka naj bi se tedaj dogovarjala o ustanovitvi nekakšne skupne družbe na Hrvaškem, v kateri bi imel Cimos večinski delež, preostalo pa Riječka banka. Prvi bi prispeval dejavnost in nepremičnine, druga pa bi v kapital vložila dana posojila.
-
iPhone 7 Plus: Ima vse, da postane številka ena #prvivtis #video
-
V Franciji nič več odpadne hrane v velikih trgovinah, ji bodo sledile druge države?
Spor o danes ničvrednem lastništvu
Posel je pozneje splaval po vodi, v okviru dogovarjanja pa so bile odprte tudi možnosti, da bi Riječka banka namesto tega prišla do 25-odstotnega deleža v matični družbi Cimos. Ko je ta zašla v finančne težave in razglasila prisilno poravnavo, pa se je še dodatno zapletlo. Njeni dotedanji delničarji so namreč v celoti izgubili naložbo v Cimosu.
Na hrvaški strani so do zdaj vztrajali, da so upravičeni do 20-milijonske glavnice, pri čemer naj bi njihov zahtevek skupaj z obrestmi dosegal skoraj 60 milijonov evrov. V Cimosu se s tem še zdaleč ne strinjajo. Prepričani so, da bi bili Hrvati upravičeni do največ nekaj milijonov evrov, kolikor bi bil danes vreden njihov morebitni lastniški vložek v hrvaški Cimos.
Glavno oviro uspešni prodaji Cimosa predstavlja vprašanje, kdo bo prevzel breme morebitnih izgubljenih odškodninskih tožb.
Hrvaška politika dojemljiva za dogovor
Čeprav sta izhodišči obeh sprtih strani na videz zelo narazen, obstaja velika verjetnost uspešnega dogovora. Na hrvaški strani – v pogajanja je vključena tudi hrvaška vlada – naj bi se namreč dobro zavedali, da je od tega odvisna usoda celotnega Cimosa, s tem pa tudi nadaljevanje proizvodnje v obratih na Hrvaškem, v katerih je zaposlenih okoli 1.300 ljudi.
Če bi v pogajanjih s Cimosom oziroma njegovim bodočim italijanskim lastnikom popustili, se lahko verjetno nadejajo tudi nadaljnjih vlaganj in širitve obstoječih zmogljivosti.
Kako posluje Cimos
Cimos se že več let spopada z izgubljanjem naročil in posledično z upadanjem obsega prihodkov. V lanskem letu so se na primer prihodki od prodaje znižali za sedem odstotkov na okoli 385 milijonov evrov, v kar je všteta tudi pripojitev dveh odvisnih družb. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil rekordno nizek in je znašal okoli deset milijonov evrov.
Podobno kaže v letošnjem letu. V prvem polletju je matična družba Cimos ustvarila za okoli 177 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje (lani 207 milijonov evrov), okoli 5,5 milijona evrov EBITDA (lani dobrih osem milijonov evrov) in nekaj več kot milijon evrov čiste izgube (lani 4,5 milijona evrov).
