"Če hočete zmagati kot Tina Maze ali Primož Roglič, morate sebe že vnaprej videti na odru"

"Premalo smo trženjsko ameriški – Američani so zelo 'napumpani'. Če hočete zmagati kot Tina Maze ali Primož Roglič, morate sebe že vnaprej videti na odru, vedeti, kako boste odpeljali tekmo. To je prava drža. Tega imamo Slovenci premalo," pravi Stanovnik.

Špica, podjetje s približno sto zaposlenimi in okoli 11 milijoni čistih prihodkov od prodaje v lanskem letu, ponuja rešitve za optimizacijo poslovanja v različnih panogah, zlasti v proizvodnji, distribuciji, logistiki, trgovini, finančnih institucijah, javnih institucijah in hotelirstvu. 

Stanovnik meni, da bi bilo treba zlasti slovenske menedžerje šolati po takih metodologijah, da bodo v svetovnem vrhu. O učinkovitosti slovenskih delavcev pa pravi, da izdelujejo na primer tudi dele za BMW in Mercedes. "Avtomobile sestavijo v Nemčiji, posamezne elemente pa naredimo tudi pri nas. Avtomobili, ki jih tako cenimo, so narejeni tudi v Sloveniji. Tega zavedanja je premalo," pravi.

Kako zvišujejo produktivnost?

Zmagovalce od povprečnežev ločuje sposobnost, da čas razporedijo učinkovito, pravi Stanovnik. Foto: STA , V Špici prisegajo na štempljanje oziroma evidenco delovnega časa. Čeprav direktorje "zanimajo le rezultati", jim "Špica poskuša povedati, da je treba rezultate vedno deliti s časom, da pridete do produktivnosti. Produktivnost ni rezultat, ampak je rezultat v času," poudarja Stanovnik.

Čas ni neskončen, zaposleni imajo doma družine, poskrbeti morajo tudi za svoje zdravje, napolniti baterije in jih ne samo prazniti, je prepričan podjetnik.

Čeprav se najprej zdi, da je evidenca delovnega časa dodaten način nadzora zaposlenih, pa je po drugi strani tudi možnost, da ti pokažejo, koliko nadur opravijo. "Treba je gledati obe strani kovanca."

Delovati je treba na obeh delih količnika in doseči čim boljši rezultat v čim krajšem času. Pri tem je treba čas ustrezno razporejati in dejavnosti razporediti po prioritetah. "Da ne začnemo brati e-pošte zjutraj in končamo zvečer."

Učinkovitost na ravni posameznika in na ravni podjetja

V podjetju za povečanje učinkovitosti uporabljajo dve metodologiji.

Na ravni posameznika si pomagajo z metodologijo Getting things done (GTD), ki uporabniku zagotovi prostor in strukturo, da lahko razmišlja in deluje bolj ustvarjalno, strateško in osredotočeno. "Človek zadeve nikoli ne zastavi čisto svobodno, potrebuje okvir."

Na ravni podjetja pa uporabljajo metodo Objectives and Key Results (OKR – metoda o opredelitvi ciljev in nadzoru nad doseganjem teh ciljev in rezultatov).

Zunanje spodbude ne zadoščajo vedno in če jih daš, jih zaposleni želijo vedno več, ugotavlja Stanovnik. "Treba je najti neke notranje motorje v vsakem človeku in jih z namigi, koncepti oživiti. Eden od takih je zagotovo, da moraš kot direktor najprej le poslušati, šele potem pa razlagaš in ukazuješ."

Za motivacijo zaposlenih je potrebno zlasti troje:

1. Avtonomija, ki jo mora zaposleni imeti. Zastaviti mu je treba predvsem cilj, ne pa toliko poti, kako priti do tega cilja.

2. Mojstrstvo. Z avtonomijo pri iskanju poti si nabira znanja in izkušnje in tako postane mojster teh veščin. "Ko si enkrat mojster, si ponosen na svoje kompetence in znanje in tega ne spustiš kar tako," pravi Stanovnik.

3. Namen. Ključni motivator ni delo samo, ni način, ampak namen – zakaj nekaj delamo.

Povpraševanje po kadru na področju informatike je zelo veliko, zato je na trgu velika borba zanje. "Zelo pomembno je, da ima podjetje jasno vizijo in da te ne sestavlja le direktor, ampak da je vsak zaposleni del te zgodbe."

V Špici kadre iščejo tudi med študenti na fakultetah. Učijo jih, kako se "našpičiti" za življenje. Fotografija je simbolična. Foto: arhiv podjetja

Kako zadržati najboljše zaposlene

Priložnost za delo dajo mnogo študentom. Velikokrat se jim pridružijo taki, za katere je to prva služba in si pozneje želijo še drugačnih izzivov. Take je najtežje zadržati, pravi direktor.

Po drugi strani pa so trije sodelavci, ki so danes na vodstvenih funkcijah, Špico vmes zapustili, a so se pozneje vrnili. "Ne podiramo mostov za sabo. Lahko se vrnejo, lahko pa z njimi sodelujemo na drugačne načine, so naši zunanji sodelavci. Poskušamo, da, čeprav odidejo, ostanejo 'špičaki' po duši," se pošali.

Najnovejše informacije so na voljo takoj in po vsem svetu

Stanovnik poudarja, da danes za izobraževanje ni več ovir. Zelo sveže metodologije in informacije lahko prek spleta poberemo neposredno iz Silicijeve doline.

"Kot informatiki moramo biti precej v vrhu. Sveže zgodbe moramo pripeljati iz tistih smeri, od koder bo privihral cunami. Da smo pripravljeni."

"Špičakinje", kot pravijo ženskemu delu podjetja. Foto: arhiv podjetja

Opaža, da si zaposleni za izobraževanje včasih ne vzamejo dovolj časa. "To je tako kot z žago. Vprašanje je, ali je bolj pametno, da hitiš žagati z žago, ki je že malo topa, ali je boljše, da se ustaviš, jo dobro nabrusiš in hitiš dalje. Brušenje žage je kot izobraževanje. Če si zanj ne vzameš časa, si tak, kot tisti, ki s topo žago hlod bolj greje, kot pa ga žaga."

Kako izbirajo svoj kader?

Podjetje ima 50 zaposlenih v Sloveniji in še 50 v regiji. Vzpostaviti bodo morali kadrovsko funkcijo, saj je podjetje že preveliko, da bi to opravljal direktor, priznava Stanovnik. "Verjetno že zamujamo, ko nimamo profesionalnih procesov. To čutim kot veliko pomanjkanje. Pravijo mi, da bi moral pred tem imeti direktorja za finance, a jaz pravim, da je najbolj pomemben direktor za kader. Mislim, da so zaposleni najpomembnejše finance."

Da bi prišli do dobrega kadra, hodijo na fakultete, kjer se njihovi potencialni sodelavci kalijo, in predavajo, kako se "našpičiti" za življenje. V različnih projektih sodelujejo s profesorji in tako pridejo v stik tudi s študenti.

Stanovnik meni, da bi uvedba vajeništva v Sloveniji koristila. "Mislim, da je fino, če človek ne pride s fakultete kot bel, nepopisan list. Šole so preveč usmerjene k podatkom, ki jih danes najdemo na Googlu." Navija za to, da bi v šole vpeljali logiko, informatiko in da bi spodbujali ustvarjalnost.