Sreda, 23. 5. 2018, 16.16
6 let, 6 mesecev
Bruselj: Slovenija naj privatizacijo izvede v skladu z načrti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,40
1
Slovenija je iz Bruslja prejela redne letne proračunske in reformne nasvete, v katerih Evropska komisija ponavlja poziv k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju ter nadaljnjim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Poleg tega komisija Slovenijo poziva, naj "izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti".
Evropska komisija je letošnje nasvete razdelila na dva dela. Slovenija je letos dobila dve priporočili, prvo se nanaša na zagotavljanje vzdržnosti javnih financ.
Bruselj: Slovenija naj nadzira rast javnofinančnih odhodkov
V komisiji Slovenijo pozivajo, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,1 odstotka, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V Bruslju namreč opozarjajo, da ob nespremenjenih politikah obstaja tveganje znatnega odklona od te zahteve.
Kot so sporočili, je bila Slovenija že pozvana k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Komisija poziva k reformam na področju zdravstva
Komisija državi priporoča tudi, naj sprejme in izvaja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe.
V Bruslju poudarjajo, da predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je osrednji del reforme in naj bi zagotovil dolgoročno financiranje zdravstvenega sistema, ni bil sprejet pred volitvami, zato je njegovo sprejetje negotovo.
V povezavi s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, komisija poudarja, da odgovor na vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnosti povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe, ostaja negotovo.
Ministrstvo za finance: Reforme je treba nadaljevati
Na ministrstvu za finance so priporočila, ki jih je Bruselj namenil Sloveniji, pričakovali. Obenem pozdravljajo, da je komisija Sloveniji priznala napredek, ki ga je država dosegla v zadnjih letih, kar je po njihovem mnenju potrditev, da je Slovenija na pravi poti.
"Vsekakor nas tudi to priznanje Evropske komisije veseli, a zavedati se je treba, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ še nismo dosegli, prav tako ne ustreznega fiskalnega prostora, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu," so zapisali na finančnem ministrstvu.
Kot so dodali, je treba z aktivnostmi na področju strukturnih reform intenzivno nadaljevati, saj bodo le tako doseženi dolgoročni pozitivni.
Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, poudarjajo, da so priporočila, ki jih je Evropska komisija namenila Sloveniji, pričakovali.
Bruselj: Država naj poviša upokojitveno starost in omeji predčasno upokojevanje
Komisija Slovenijo poziva tudi, naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s povišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.
Ob tem opozarjajo, da še ni konkretnega načrta za zagotovitev vzdržnega in preglednega pokojninskega sistema kljub dogovoru socialnih partnerjev in vlade, da bo reforma sprejeta do leta 2020. Obenem Slovenijo pozivajo, naj poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev.
Dodajajo, da dolgotrajna brezposelnost ostaja nad ravnjo pred zadnjo finančno krizo in da še vedno pomeni skoraj polovico skupne brezposelnosti. Izzivi na tem področju so po njihovih besedah prisotni zlasti pri starejših delavcih, saj stopnja delovne aktivnosti in zaposlenosti starejših delavcev ostajata med najnižjimi v EU.
Težave dostop do financiranja in problematična birokracija
Drugo priporočilo Evropske komisije se nanaša na poslovno okolje oziroma gospodarstvo. Komisija Slovenijo poziva, naj razvija alternativne vire financiranja za hitro rastoča podjetja ter zmanjša ovire za vstop na trg z revizijo regulacije proizvodnih trgov in zmanjšanjem upravnega bremena.
Za mala in srednja podjetja je težaven dostop do financiranja še vedno ovira za rast, poudarjajo v Bruslju. Sedanji ukrepi še niso omogočili boljšega financiranja, zlasti za inovativna podjetja. V Sloveniji je malo hitro rastočih podjetij, ki nimajo dovolj podpore za širitev, ugotavlja komisija.
Birokracija je po mnenju Bruslja eden od najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Hkrati komisija državo poziva, naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil. Učinkovito javno naročanje je ključno za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti v slovenskem zdravstvenem sektorju, poudarjajo v Bruslju.
Država naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti
Priporočila Sloveniji je komisija sklenila s pozivom k "izvedbi privatizacij v skladu z obstoječimi načrti". Bruselj namreč ugotavlja, da se načrti za privatizacijo izvajajo počasi, in poudarja, da bi nadaljevanje privatizacij dolgoročno povečalo poslovno vzdržnost podjetij in zmanjšalo tveganja za javne finance.
Omenjeni poziv ni presenečenje, saj je komisija že marca v poročilu o finančnem in gospodarskem položaju v Sloveniji opozorila pomen privatizacije NLB. Tudi tedaj je ugotovila, da v Sloveniji država še vedno nadzoruje bistven delež finančnega sektorja, kar pomeni tveganje za finančno stabilnost, in da je očitno malo politične volje za izboljšanje položaja.
1