Britanski vlagatelj: V Sloveniji je težko, ne moreš se zanesti na pravo

Podjetja Geoenergo (v lasti Petrola in Nafte Lendava), Ascent Slovenia (podružnica londonskega podjetja Ascent Resources) in Petrol Geoterm so se povezala v projektu na Petišovskem polju, kjer so nahajališča zemeljskega plina in nafte. Po nekaterih študijah je pod površjem polja 11 milijard kubičnih metrov plina. Geoenergo ima na lokaciji od leta 2002 rudarsko koncesijo za izkoriščanje surovine, cilj sodelovanja treh podjetij pa je obnova infrastrukture ter črpanje plina in pridobivanje nafte.

Arso je podjetjem izdal dovoljenje za postavljanje naprave za čiščenje zemeljskega plina, a upravno sodišče je v začetku maja ugodilo tožbi okoljevarstvenikov in dovoljenje odpravilo, ker je bil postopek voden po starih predpisih, po mnenju sodišča pa bi moral biti po novih. Arso bi tako moral izvesti predhodni postopek o pomembnih vplivih delovanja naprave na okolje, kot ga določa uredba o posegih v okolje.

Z direktorjem podjetja Ascent Resources Colinom Hutchinsonom smo govorili o njihovih namerah s tem projektom v Sloveniji, posledicah sodne odločitve in izkušnjah s poslovanjem pri nas.

Britanci se sicer v teh dneh v veliki meri ukvarjajo z referendumom o morebitnem izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Privrženci in nasprotniki so zelo dejavni v predreferendumski kampanji, morebitni izstop pa bo prinesel velike spremembe. Kakšne, še ni znano, se je pa o načrtih in vlaganjih v Sloveniji razgovoril Colin Hutchinson.

Zakaj je naložba v Petišovce za vas zanimiva?
V projekt v Petišovcih smo vpleteni od leta 2007, vanj smo do zdaj vložili 42 milijonov evrov. Zelo smo se angažirali, ko smo videli potencial in količino plina v zemlji. To je pomemben projekt za naše podjetje, naše partnerje in mislim, da bi moral biti pomemben tudi za Slovenijo. Državi bi omogočil določeno raven energetske neodvisnosti, ki je zdaj nima.

"Državi bi projekt omogočil določeno raven energetske neodvisnosti, ki je zdaj nima." Foto: Bojan Puhek

Kaj bi s to naložbo prinesli v regijo? Kaj ste bili pripravljeni vložiti?
Najprej bi morali investirati 1,5 milijona evrov v merno regulacijo postajo, a smo jo morali žal preklicati. Celotni finančni vložek v naslednjih 18 mesecih bi bil med 15 in 20 milijoni evrov, ki bi v regijo pritekel za izgradnjo infrastrukture in nova delovna mesta. Če bi se projekt nadaljeval, bi se ta znesek pomnožil.

Koliko novih delovnih mest naj bi odprli?
Na začetku bi jih bilo od pet do deset, sodelovali pa bi še z mnogimi pogodbeniki, zlasti na področju gradbeništva in razvoja. S časom, ko bi se proizvodnja večala, bi lokalni ekonomiji lahko prinesli še mnogo več.

Kako gledate na odločitev upravnega sodišča, ki je razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje?
Zelo sem razočaran. Pred tem smo govorili z mnogimi pravniki in svetovalci. Veseli smo bili, da smo vse naredili pravilno, zakonito. Postopek je trajal dve leti. Dovoljenje je izdala ARSO, vložena je bila pritožba, ki ji ministrstvo za okolje ni ugodilo, odločitev sodišča pa je za naše podjetje bila velik šok. Zanašali smo se na slovensko pravo, ki je precej jasno. Prepričani smo bili, da delamo vse zakonito. Zdaj pa pride ta odločitev, ki je procesna. Žalostno je, da se ne moreš zanesti na pravo.

"Zanašali smo se na slovensko pravo, ki je precej jasno. Prepričani smo bili, da delamo vse zakonito. Zdaj pa pride ta odločitev, ki je procesna. Žalostno je, da se ne moreš zanesti na pravo." Foto: Bojan Puhek

Če bi bil projekt preglasen ali bi onesnaževal ali bi bilo karkoli s prijavo vsebinsko narobe, bi razumeli. A tu vsebina ni bila sporna, ampak le postopek. Toda postopek je jasen in mi smo sledili pravni ureditvi. Proces pridobivanja dovoljenja je dolgotrajen, vsakdo je imel priložnost, da je povedal svoje, upoštevali smo skoraj vse pripombe, edino stranko, ki je še vedno imela pripombe, sta ARSO in ministrstvo zavrnila, pa tudi sodišče v odločbi ni kaj dosti upoštevalo njihovih vsebinskih pripomb, le postopkovne. Mislim, da je to zelo slaba odločitev za Ascent, zelo negativna za našega partnerja Geoenergo ter izvajalca rudarskih del Petrol Geoterm, regijo, ljudi, ki jih že zaposlujemo.

Slovenci bi iz tega projekta lahko pobrali davke in zmanjšali odvisnost od uvoza energetskih virov. Ascent je z 42 milijoni evrov največji britanski vlagatelj v Sloveniji. O tem vedno govorimo v svojih sporočilih za javnost na londonski borzi. Zdaj moramo poročati, da je projekt ustavljen zaradi čudne sodne odločitve. To je zelo negativen znak za neposredne tuje naložbe.

Vsakemu, ki me vpraša, kako je ustvarjati posel v Sloveniji, odgovorim, da je precej težko, ker se ne moreš zanesti na pravo. Če imajo alternativo, jim svetujem, da gredo drugam.

"Frustrirajoče dolgo je trajalo, da smo prišli do sem. S to odločitvijo pa smo znova na začetku zelo dolgega birokratskega procesa." Foto: Bojan Puhek

Kakšni so torej vaši načrti v zvezi s tem projektom?
V zadnjem času sem govoril z mnogimi pravniki, ugotavljali smo, kako bi dosegli razveljavitev te odločitve. To bi bila zame najboljša rešitev. Če to ne bo mogoče, imamo možnosti, da plin na drugačen način pripeljemo na trg. Morda bi lahko plin koristilo podjetje v bližini ali pa bi ga v obdelavo pošiljali v tujino. Morali bomo preučiti druge možnosti, ki pa za nas niso tako ugodne in ne bodo imele enakih učinkov na lokalno gospodarstvo. Moje največje upanje trenutno je, da bomo lahko našli sodno možnost, da bi bila odločitev sodišča razveljavljena in bi lahko začeli vlagati.

Naši partnerji iz Londona so bili v zadnjih mesecih precej navdušeni nad našimi poročili in so pričakovali, da bodo lahko vlagali. To se je zdaj ustavilo.

Kam vaše podjetje trenutno še vlaga?
Ascent je popolnoma osredotočen na Slovenijo. Prej smo vlagali tudi na Madžarsko, v Švico, na Nizozemsko. V zadnjih letih smo vse opustili, ker smo ves svoj kapital in vire želeli preusmeriti v projekte v Sloveniji, ker so se nam zdeli daleč najbolj perspektivni.

Kakšne so torej vaše izkušnje s slovensko birokracijo in administracijo?
Upal sem, da mi na to vprašanje ne bo treba odgovarjati. (smeh) Frustrirajoče dolgo je trajalo, da smo prišli do sem. S to odločitvijo pa smo znova na začetku zelo dolgega birokratskega procesa. Bijemo bitko, a ne morem reči, da je v Sloveniji bistveno bolje ali bistveno slabše kot v drugih državah.

Politično korekten odgovor.
(smeh)

Vlogo pri brexitu ima tudi Slovenija

Brexit bodo najbolj občutili Slovenci, ki si kruh služijo na Otoku

Tusk: Pogajanja po brexitu bi lahko trajala do sedem let

Ali Donald Trump in brexit lahko zamajeta borzne trge?

Brexit: lahko referendum zamaje svetovni avtomobilski trg?

Kaj bi brexit pomenil za britansko glasbo?