Ponedeljek, 13. 6. 2016, 10.19
8 let, 6 mesecev
Tusk: Pogajanja po brexitu bi lahko trajala do sedem let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je posvaril, da bi, če se bodo Britanci na referendumu 23. junija odločili za izstop iz Evropske unije, pogajanja o novem odnosu med Unijo in Veliko Britanijo lahko trajala do sedem let.
Tusk je za nemški časnik Bild dejal, da je treba pogajanja za izstop v skladu z lizbonsko pogodbo končati v dveh letih. A dogovora o novih odnosih, ki bi ga moralo potrditi preostalih 27 članic Unije in Evropski parlament, po ocenah Tuska ne bo še najmanj sedem let. Nekdanji poljski premier je ob tem posvaril, da tudi potem "ni zagotovila za uspeh".
V skladu s 50. členom lizbonske pogodbe mora članica, ki želi zapustiti Unijo, o tem obvestiti Evropski svet. Nato je treba v dveh letih skleniti sporazum o izstopu, med drugim o carinah in svobodi gibanja s preostalimi članicami povezave. Če ni dogovora v tem času, evropska pravila za članico, ki želi izstopiti, avtomatično prenehajo veljati, razen če se vse članice Unije strinjajo s podaljšanjem obdobja za pogajanja.
Težka pogajanja za odvračanje posnemovalcev
Viri v EU po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver namigujejo, da se članice Unije v primeru brexita zavzemajo za hitra in težka pogajanja z Britanijo, da bi preostale odvrnili od morebitnega izstopa. Tusk pa je ocenil, da bi bil proces ratifikacije v državah članicah lahko "dolg in boleč".
Desetletje negotovosti
Britanski premier David Cameron, ki je moral razpisati referendum o brexitu zaradi pritiskov v lastni stranki, je pred tem posvaril, da bi lahko Veliko Britanijo v primeru brexita čakalo "desetletje negotovosti", preden bo s preostankom Unije vzpostavljen nov odnos. "Posrkalo bi energijo iz naše države. To ne bi bil konec evropskega vprašanja, to bi bil njegov začetek," je dejal in zatrdil, da v primeru poraza na referendumu - torej, če se Britanci odločijo za odhod iz EU - ne bo odstopil z mesta premierja.
Negotov izid referenduma
Raziskava javnega mnenja, opravljena za časnik Independent in objavljena v petek, je pokazala, da je izstopu Velike Britanije iz EU naklonjenih 55 odstotkov Britancev, za obstanek v Uniji pa bi jih na referendumu 23. junija glasovalo 45 odstotkov. Glede na anketo, objavljeno v Financial Timesu, pa so zagovorniki brexita v prednosti za eno odstotno točko.
V boj za obstanek se bo ta teden pospešeno podal tudi nekdanji britanski premier Gordon Brown, ki bo skušal prepričati volivce iz delavskega razreda, naj se odločijo za obstanek.
Opozorila pred domino učinkom
Če bodo Britanci izglasovali izstop Velike Britanije iz EU, bi lahko to druge države članice pripravilo do razmisleka o lastnem izstopu iz povezave, svari nemški inštitut za ekonomske raziskave (DIW). "Velika Britanija bi lahko bila prva domina," je opozoril vodja inštituta Marcel Fratzscher. Podoben referendum v Italiji in Franciji bi imel lahko za posledico veliko večjo in nevarnejšo negotovost kot brexit, je menil.
Brexit bo imel za posledico višje obrestne mere, ki bodo zavrle naložbe. "To bo privedlo tudi do turbulenc na finančnih trgih, ki bodo postali zelo nestabilni," je dejal Fratzscher in dodal, da bosta v tem primeru britanski funt, verjetno pa tudi evro, izgubila vrednost, to pa lahko privede do gospodarske negotovosti.
"In potem bomo imeli še en mehanizem, ki bo na koncu Evropo in tudi Nemčijo pripeljal v novo recesijo, tako kot v času globalne finančne krize v letih 2008 in 2009. Zato bomo tudi mi v Nemčiji plačali visoko ceno brexita," je še pripomnil.
Gospodarski raziskovalec meni, da Velika Britanija ne bi smela razmišljati, da bo imela v primeru brexita gospodarske koristi. "Manj kapitala bo šlo v Veliko Britanijo, podjetja se bodo raje obrnila drugam. Naložbe, inovacije, produktivnost se bodo zmanjšali in z njimi na dolgi rok tudi delovna mesta. Rast in blaginja bosta manjši," je še povedal Fratscher.
