Ponedeljek,
12. 6. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,25

20

Natisni članek

Natisni članek

France Arhar Stanislava Zadravec Caprirolo Združenje bank Slovenije Giancarlo Miranda Boštjan Jazbec Banka Slovenije Božo Jašovič

Ponedeljek, 12. 6. 2017, 4.00

7 let, 2 meseca

Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,25

20

Boštjan Jazbec | Foto Bor Slana

Foto: Bor Slana

Združenje bank Slovenije, stanovsko združenje bank, hranilnic in lizinških družb, je bilo v preteklosti eden od velikih kritikov načina sanacije bank, ki jo je vodila Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca. Ker se bo njen direktor in nekdanji dolgoletni guverner France Arhar upokojil, zdaj iščejo njegovega naslednika.

Na vrh združenja bi se rada zavihtela Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije, trenutno pa je v njej zaposlena kot pooblaščenka za skladnost poslovanja. Bila je ena od ključnih oseb pri sporni sanaciji bank, zaradi katere se je znašla tudi v kriminalistični preiskavi.

Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije, je bila ena od ključnih oseb pri sporni sanaciji bank. | Foto: STA , Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije, je bila ena od ključnih oseb pri sporni sanaciji bank. Foto: STA , Združenje v imenu vseh slovenskih bank in hranilnic sodeluje pri pripravi predpisov za delovanje bank in velikokrat ne skopari s kritikami na račun delovanja resornega finančnega ministrstva in Banke Slovenije.

S prihodom Zadravec-Caprirolove na čelo interesnega združenja pa je mogoče pričakovati, da se bo po novem udinjalo interesom Banke Slovenije in ne bo več kritično obravnavalo zakonskih predpisov, ki jih spišejo na finančnem ministrstvu.

Iščejo naslednika Franceta Arharja

Ime novega direktorja združenja bi predvidoma moralo biti znano sredi tega tedna, ko bo seja nadzornega sveta. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina članov nadzornega sveta.

Postopek izbire se sicer vleče že od marca. Medtem ko so prejšnja leta kandidate zbirali na podlagi predlogov bank članic in zaupanja do predlaganih bankirjev, so se letos prvič odločili za javni razpis. Objavljen je bil marca, toda nadzornemu svetu ni uspelo pravočasno končati postopka izbire, tako da so maja za mesec dni podaljšali mandat Arharju. 

V javnost je v tem obdobju pricurljalo le malo informacij. Nadzorni svet združenja, v katerem sedi 12 najvišjih predstavnikov bank, hranilnic in lizinških družb, je oblikoval ožjo skupino, ki naj bi oblikovala predloge za nadzorni svet, in s tem močno omejil krog oseb, ki so seznanjene s podrobnostmi dogajanja. 

Tehtnica se nagiba na stran Zadravec-Caprirolove

Razlog za to bi lahko bil ravno v kandidaturi Zadravec-Caprirolove, ki si je pri posameznih nadzornikih zagotovila močno podporo, njeno morebitno imenovanje pa bodo brez dvoma pospremile številne kritike in nezadovoljstvo. 

Edini protikandidat, ki se je po naših informacijah prebil v ožji izbor, je Božo Jašovič. | Foto: STA , Edini protikandidat, ki se je po naših informacijah prebil v ožji izbor, je Božo Jašovič. Foto: STA , Njen edini protikandidat, ki se je po naših informacijah prebil v ožji izbor, je Božo Jašovič, svetovalec uprave Gorenjske banke, nekdanji predsednik uprave NLB in še pred tem član sveta Banke Slovenije. 

Čeprav so nekdanji viceguvernerki na začetku pripisovali malo možnosti za izvolitev, pa se tehtnica v finalu nagiba na njeno stran.

Predsednik nadzornega sveta združenja, ki bo izbiral Arharjevega naslednika, je Giancarlo Miranda, predsednik uprave Intesa Sanpaolo Bank, nekdanje Banke Koper.

 

Osumljena zlorabe položaja

Kateri pomisleki spremljajo kandidaturo najtesnejše guvernerjeve sodelavke?

  • Zadravec-Caprirolova spada med glavne akterje več kot štirimilijardne sanacije bank, ki jo nekateri označujejo za enega od največjih fiaskov v zgodovini države. Njena posledica je bila tudi množica razlaščenih imetnikov bančnih obveznic, ki svojo pravico iščejo na sodiščih. O upravičenosti globokih rezov v banke se nadaljuje razčiščevanje tudi na politični in strokovni ravni.
     
  • Zaradi njene vloge pri sanaciji bančnega sistema ji v lanskem letu ni uspelo pri ponovni kandidaturi za viceguvernersko funkcijo. Potem ko je v državnem zboru zaradi dvomov o pravilnosti postopkov sanacije bank konec leta 2013 s kandidaturo pogorel njen nekdanji kolega Janez Fabijan, predsednik republike Borut Pahor predloga za njeno imenovanje, ki ga je dobil od guvernerja Jazbeca, ni želel posredovati v državni zbor.
     
  • Julija lani so bile v Banki Slovenije kriminalistične preiskave, med četverico osumljenih na čelu z guvernerjem Jazbecem pa je tudi Zadravec-Caprirolova. Kriminalisti in tožilci v predkazenskem postopku, ki še traja, preiskujejo okoliščine sanacije domačega bančnega sistema, osumljenim pa očitajo, da so zlorabili svoj položaj in NLB omogočili 250 milijonov evrov premoženjske koristi.

Dvojna merila in konflikt interesov

  • Banka Slovenije je v obdobju, ko so jo vodili Jazbec, Zadravec-Caprirolova in še ena nekdanja viceguvernerka Mejra Festić, pritiskala na banke, naj proti svojim zaposlenim in nekdanjim zaposlenim vlagajo kazenske ovadbe in odškodninske tožbe. Zato je najmanj nenavadno, da naj bi bankirje vodila oseba, ki je sama v kriminalistični preiskavi.
     
  • Na Banki Slovenije so na drugi strani v preteklih letih pri ocenjevanju primernosti članov uprav in nadzornih svetov uporabljali izjemno stroga merila. Za negativno mnenje niso bile dovolj že kazenske ovadbe, ampak celo desetletje stare anonimne prijave.
     
  • Manko kandidatke za vodenje združenj bank so tudi njene izkušnje. Nikoli namreč ni delala v komercialnih bankah. Bila je sicer članica dveh nadzornih svetov – NLB in SID banke, vendar vedno kot predstavnica ministrstva za finance. 
     
  • Eden od ključnih pomislekov pri tem, da bi vodenje interesnega bančnega združenja prevzela visoka uslužbenka bančnega regulatorja, pa je v odnosu, ki ga imata ti dve instituciji. Združenje bank namreč zastopa interese bank tudi ali predvsem v razmerju do Banke Slovenije, s katero sta si bila v preteklosti velikokrat na različnih bregovih. 

Dolga roka Boštjana Jazbeca

Ravno zaradi zadnjega poznavalci razmer v presenetljivi podpori Zadravec-Caprirolovi pri nadzornikih združenja vidijo dolgo roko Boštjana Jazbeca. Ta lahko kot guverner zlahka pritisne na predsednike uprav bank, naj podprejo njegovega kandidata ali kandidatko. 

Zakaj bi si Jazbec na čelu združenja želel nekoga, ki ga obvladuje?

Banka Slovenije | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek Na guvernerja se predvsem zaradi sporne sanacije bank zgrinjajo temni oblaki. Izgubil je podporo političnih strank, proti njemu se nadaljujejo postopki policije in tožilstva, razlaščeni imetniki obveznic zahtevajo odškodnine, nadzor nad Banko Slovenije opravlja prvič tudi Računsko sodišče ... Poleg tega se je v svetu Banke Slovenije oblikovala močna opozicija viceguvernerjev, ki se ne strinja z nekaterimi guvernerjevimi potezami.

Zato bi Jazbecu vsekakor prišlo prav, če bi imel na strokovnem združenju svojega človeka, ko bi bilo treba braniti ukrepe in politiko centralne banke. 

Na drugi strani bi se z imenovanjem Zadravec-Caprirolove izognil tudi kritični presoji, ki je je bil deležen pri dosedanjem vodstvu združenja. Arhar je bil na primer v skupini ekonomistov, ki so jasno izražali dvome o načinu sanacije bank in izračunih, na podlagi katerih je bila določena bančna luknja. 

V združenju so bili kritični tudi do razlastitve imetnikov obveznic. Pred preiskovalno komisijo, ki ugotavlja zlorabe v bankah, je Arhar še ta teden poudaril, da je odgovornost za to, kako so sanacijo izpeljali, na takratnih vodstvih Banke Slovenije, vlade in ministrstva za finance. 

Od nje hočejo bianco odstopno izjavo

Številnih pomislekov nad kandidaturo nekdanje viceguvernerke se očitno zavedajo tudi njeni podporniki v nadzornem svetu združenja bank. Od nje so namreč po naših informacijah zahtevali, da vnaprej podpiše bianco izjavo, da bo odstopila kot direktorica, če se bodo predkazenski postopki proti njej nadaljevali na sodišču. 

Z argumentom, da bodo lahko zaradi prevelikega pritiska kadarkoli zahtevali njen brezpogojni odstop, naj bi v prihodnjih dneh poskušali prepričati zadostno večino članov nadzornega sveta. 

Neodgovorjena vprašanja

Z vprašanji smo se na Mirando in Zadravec-Caprirolovo obrnili že v začetku prejšnjega tedna, vendar njunih odgovorov nismo prejeli.

Predsednik nadzornega sveta združenja, ki bo izbiral Arharjevega naslednika, je Giancarlo Miranda. | Foto: STA , Predsednik nadzornega sveta združenja, ki bo izbiral Arharjevega naslednika, je Giancarlo Miranda. Foto: STA , Pri Zadravec-Caprirolovi smo zaman spraševali, kakšne so njene izkušnje s področja komercialnega bančništva in zakaj se je kljub predkazenskim postopkom odločila kandidirati za direktorico združenja.

Vprašali smo jo tudi, ali je v kandidacijskih postopkih pred organi združenja in pogovorih z odločevalci dajala kakršnakoli zagotovila, da bo odstopila s funkcije, če se bodo postopki na sodišču zoper njo nadaljevali.

Neodgovorjena so ostala tudi vprašanja, ki smo jih zastavili Mirandi. Med drugim:

  • Ali se vam Zadravec-Caprirolova osebno zdi primerna kandidatka za vodenje interesnega bančnega združenja glede na to, da so proti njej vloženi predkazenski postopki?
  • Kaj bi za ugled bančnega združenja, ki se zavzema tudi za visoke standarde korporativnega upravljanja in spoštovanje etičnih standardov, pomenilo, če bi bila takšna oseba imenovana za direktorico?

Katere so ključne naloge Združenja bank Slovenije

  • Osnovna naloga združenja je, da zastopa skupne interese članic pri državnih organih, monetarnih oblasteh, finančnih organizacijah ter drugih združenjih v zvezi z vprašanji, ki zadevajo urejanje razmerij iz makroekonomskih in denarnih politik.
  • Povezuje se z gospodarstvom, finančnimi organizacijami ter znanstvenimi, tehničnimi in drugimi institucijami zaradi pospeševanja razvoja trga denarja in kapitala ter uveljavljanja bančništva in drugih finančnih dejavnosti.
  • Svetuje in predlaga ukrepe za pospeševanje poenotenja in modernizacije poslovanja članic, njihove organizacije, tehnologije dela in standardizacije.
  • Opravlja finančno in pravno svetovanje.
  • Svetuje in predlaga poenotenje pogodb in drugih pravnih aktov s področja bančnih poslov in drugih finančnih dejavnosti.
  • Razvija informacijske sisteme in informacijsko tehnologijo za potrebe članic.
  • Sodeluje pri izdelovanju skupnih standardov in rešitev s področja poslovanja bank in drugih članic.