Ponedeljek, 19. 2. 2018, 20.28
6 let, 9 mesecev
NLB Hrvatom (še) ni plačala izgubljene tožbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
5
V poročilu o poslovanju Nove Ljubljanske banke (NLB) v prvih devetih mesecih lanskega leta je banka potrdila poročanje Siol.net. Kot smo pisali, mora NLB po novembrski sodbi županijskega sodišča Zagrebački banki v lasti Unicredita plačati približno 700 tisoč evrov. V ta znesek so vštete tudi obresti od leta 1992.
Poročilo razkriva, da je banka 16. novembra 2017 prejela sodbo županijskega sodišča v Zagrebu. To je kot sodišče druge stopnje odločilo, da spremeni sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek zoper NLB zavrnjen. NLB in LB je sodišče druge stopnje naložilo, da Zagrebački banki plačata znesek 492 tisoč evrov s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v vrednosti približno 99 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi.
Rok za plačilo se je iztekel 1. decembra
"LB in NLB sta skladno s sodbo dolžni plačati navedene zneske kot solidarni dolžnici. Sodba je pravnomočna in izvršljiva. V skladu s sodbo je treba plačilo izvršiti do vključno 1. decembra 2017. NLB bo sodbo izpodbijala z revizijo na hrvaškem vrhovnem sodišču in pozneje, če bo to potrebno, tudi z vsemi preostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB," piše v poročilu.
Sodišče: Memorandum nas ne zavezuje
V poslovnem poročilu tudi piše, da je v enem od primerov 29. marca 2016 sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi NLB in razveljavilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. To je sicer prvotno odločilo v korist Zagrebačke banke.
Sodišče druge stopnje je zadevo vrnilo nazaj sodišču prve stopnje, ker to naj ne bi ocenilo pomena memoranduma iz Mokric. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje glede predloga NLB za mirovanje postopka na podlagi memoranduma odločilo, da se predlog NLB zavrne.
Mnenje sodišča prve stopnje ostaja, da memorandum ni mednarodna pogodba, ki bi zavezovala sodišče. Tako stališče je sicer v nasprotju z mnenji uglednih profesorjev mednarodnega prava iz Hrvaške in Nemčije, ki jih je vložila NLB v postopku, in na to odločitev se je NLB pritožila, še navaja poročilo.
NLB na Hrvaškem rubili sredstva
Iz poročila pa je še mogoče razbrati, da so na podlagi ene od sodb NLB rubili sredstva z njenega računa na hrvaški banki za plačilo zahtevka, in sicer na podlagi sodbe županijskega sodišča v Zagrebu iz maja 2015. Za katero zadevo gre in kakšna je bila višina zahtevka, v NLB ne razkrivajo. NLB je zoper to pravnomočno sodbo vložila ustavno pritožbo.
V drugih tožbah še niso bile izdane pravnomočne sodbe, pojasnjujejo na NLB. Nasprotno pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek Privredne banke Zagreb končan v korist NLB.
Danes je sicer ameriški Bloomberg pisal, da naj bi NLB hrvaškim bankam po dveh pravnomočnih sodbah o hrvaških varčevalcih plačala zahtevani znesek. Pri tem se je Bloomberg opiral na odgovor hrvaškega ministrstva za finance. Agencija sicer ne navaja, za kakšen znesek gre in katerim bankam je plačala. Za komentar o plačilu hrvaškim bankam smo se obrnili tudi na NLB. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Vprašanje deviznih vlog 76 tisoč hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) sega v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja. Dosojene odškodnine v sporih, ki jih Slovenija ne priznava, bodo očitno dodatno poslabšale odnose med državama.
Spor, star toliko kot obe državi
Kot je znano, je Hrvaška vloge ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo prenesenega in izplačanega za dobrih 270 milijonov evrov tega denarja.
Nato sta Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka v imenu hrvaške države proti NLB in Ljubljanski banki (LB) začeli vlagati tožbe na sodišča na Hrvaškem, s katerimi sta zahtevali vrnitev tega denarja. Na ti dve banki so namreč hrvaški državljani prenesli devizne depozite iz podružnic tujih bank, med drugim LB, na ozemlju Hrvaške.
Ves ta čas je bilo slovensko mnenje, da gre za vprašanje, ki bi ga morali obravnavati v okviru pogajanj o nasledstvu.
Hrvaška se je strinjala: Gre za vprašanje nasledstva
Leta 2013 je kazalo, da bo reševanje vprašanja začasno odloženo. Slovenski predsednik vlade Janez Janša je namreč s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem na Mokricah podpisal memorandum, po katerem so prenesene devizne vloge del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Takrat je Janša dejal, da sta državi rešili še zadnje odprto vprašanje, ki je stalo na poti do ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.
A hrvaška sodišča so nadaljevala obravnavo tožb. Čeprav se je hrvaška vlada obvezala, da bo ustavila vse postopke tamkajšnjih bank proti LB in NLB, v Zagrebu memorandumu iz Mokric nikoli niso priznali statusa mednarodne pogodbe.
Slovenija je v zadnjih letih zaradi tega izražala zaskrbljenost in nezadovoljstvo. Opozarjala je, da Hrvaška krši mednarodne obveznosti in da njena sodišča napačno razlagajo slovenski ustavni zakon, s katerim je Slovenija leta 1994 pretrgala vse vezi med NLB in LB. Nasprotno hrvaško vrhovno sodišče vztrajno trdi, da je NLB pravna naslednica LB.
Kaj se zgodi, če bi NLB plačala odškodnino?
- Slovenija bi lahko izgubila enega od ključnih argumentov, zakaj je proces privatizacije banke začasno zaustavljen. Kot je znano, maja lani vlada pred odločanjem o prodaji NLB ni odobrila poroštva države za tožbe hrvaških bank. Svetovalci za privatizacijo so presodili, da brez tega poroštva NLB ne bo mogoče prodati za ceno, ki bi ustrezala vladi.Njihovim željam je sledila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, a vlada ni podprla njenega predloga, da bi država pokrila stroške izgubljenih tožb. Takrat je celo ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel. Znesek potencialnega plačila, ki zaradi tožb grozi NLB, znaša skoraj 300 milijonov evrov. To je enako skoraj polovici lani predvidene kupnine pri prodaji 51-odstotnega deleža NLB.
- Dokončno mrtva črka na papirju bi lahko postal tudi memorandum, ki sta ga obe državi podpisali leta 2013. To bi pomenilo veliko politično zmago za Hrvaško, saj bi Slovenija sama od sebe odstopila še od enega od meddržavnih sporazumov, ki sosednji državi niso ustrezali.
- NLB bi lahko v prihodnje dobila na mizo še veliko višje zahtevke. Hrvaške banke so po podatkih iz lanskega leta sprožile 27 postopkov proti LB in NLB, ki so jih sodišča združila v 15 primerov. Štirje so se končali s pravnomočnimi sodbami, trije v prid hrvaškim bankam in en v prid LB.Ena od sodb je NLB in LB naložila plačilo skoraj devetih milijonov evrov (skupaj s sodnimi stroški).
Preberite še:
Hrvati so nas spet stisnili v kot – tokrat prek NLB
5