Blaž Miklavčič: Ustavitev gradnje plinovoda je za Slovenijo škoda in veliko razočaranje

Nenadno rusko odločitev o ustavitvi gradnje večmilijardnega projekta, od katerega si je za milijardo evrov investicij obetala tudi Slovenija, obžaluje tudi gradbinec Blaž Miklavčič.

"Ustavitev gradnje plinovoda je za Slovenijo škoda in veliko razočaranje, saj bi bila slovenska podjetja sposobna opraviti večino del na slovenski trasi projekta, specializirana podjetja pa bi lahko svojo priložnost iskala tudi v tujini," je prepričan prvi mož GH Holdinga, ki pa zaradi drugačne narave projektov, kot se jih sami lotevajo, niso bili v igri za gradnjo plinovoda, niti niso bili v kakršnihkoli dogovorih.

Brečevič prepričan, da gre za začasen ukrep Po prepričanju Djanija Brečeviča je glavni razlog nesporazuma politična kriza med Rusijo in Evropsko unijo. "Ta se je s pomočjo ZDA očitno odločila za stopnjevanje pritiska na Rusijo, ta pa je odgovorila z ustavitvijo gradnje Južnega toka," pojasni direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji.

"To ne pomeni, da se bo gradnja Južnega toka povsem ustavila. Verjamem, da gre za začasni ruski ukrep, saj ima Rusija velike ambicije prodaje plina Evropi. Na drugi strani pa tudi EU dolgoročno potrebuje zanesljivejšo oskrbo z zemeljskim plinom," napoveduje Brečevič, ki Putinovo nenadno odločitev označuje za strateški manever začasne narave.

Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, ta je v polovični lasti Gazproma, ki v Sloveniji bdi nad projektom izgradnje Južnega toka, ruske odločitve ni želel komentirati.

Naslednik Bratuškove dvomi o smiselnosti izgradnje plinovoda Po mnenju evropskega komisarja za energetsko unijo Maroša Šefčoviča, se je treba vprašati, koliko bi ta projekt prispeval k diverzifikaciji energetskih virov, ki jih uvaža unija. "Ker je dobavitelj isti, ker gre za isti izvor plina, bolj ali manj ne vidimo dodane vrednosti takšnega projekta," je nedavno dejal Šefčovič in hkrati opozoril tudi, da tako pomembnega projekta ni mogoče realizirati, če se ob tem ne spoštuje evropska zakonodaja. Ta namreč ne dovoljuje, da je dobavitelj zemeljskega plina tudi lastnik transportne infrastrukture. A takšna neskladja se v interesu obeh deležnikov zagotovo da odpraviti, zagotavlja Brečevič, ki se strinja z ugotovitvami Šefčoviča. Ta je položaj podpredsednika Evropske komisije in komisarja za energetiko dobil po neuspešni kandidaturi Alenke Bratušek.

Evropa nima druge izbire Konkurenčen projekt Nabucco, ki je bil pred leti načrtovan na pobudo Zahoda, je zaradi pomanjkanja finančnih virov že propadel. Evropi tako po Brečevičevem mnenju ostaja le še Južni tok, ki ga financira ruski energetski velikan Gazprom, ali pa transjadranski plinovod, ki bi potekal skozi Grčijo v Italijo. A ta bi težko zagotovil povpraševanju EU. Z ustavitvijo gradnje Južnega toka Evropi tako edina rešitev za diverzifikacijo oskrbe plina ostaja izgradnja LNG terminalov.

Ministrstvo o ustavitvi Južnega toka uradno ni bilo obveščeno Rusija o odločitvi, da prekine dejavnosti na projektu plinovoda Južni tok, za zdaj Slovenije ni uradno obvestila, so dejali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer sicer menijo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta.

"Kot nam je znano, ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije, zato menimo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta," so poudarili.

Ob tem so spomnili, da sta slovenska in ruska vlada podpisali meddržavni sporazum. "Rusija nas zaenkrat o odločitvah prekinitve vseh dejavnosti na projektu, kar bi vplivalo na samo izvajanje sporazuma, uradno ni obvestila," so pojasnili in zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom.

Izgradnja avstrijskega kraka plinovoda bi Slovenijo lahko izvzela Gazprom je že spomladi z avstrijsko naftno družbo OMV podpisal dogovor o gradnji plinovoda Južni tok skozi avstrijsko ozemlje, s čimer so se pojavile špekulacije, da bo najpomembnejši strateški projekt Slovenijo zaobšel. Slovenska stran je tudi tedaj zatrjevala, da to ne pomeni ustavitve del na slovenskem odseku plinovoda.

"Avstrija je v primerjavi s Slovenijo v boljšem položaju, saj bi Gazprom pri distribuciji plina lahko uporabljal že obstoječe skladišče plina Baumgarten, kar bi povečalo zanesljivost oskrbe za zahodno Evropo. A to bi pomenilo, da bi se moral Gazprom odločiti za izgradnjo dveh krakov plinovoda. Tu pa se zagotovo postavlja vprašanje racionalnosti takšnih odločitev," je jasen Brečevič.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji bi se po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden okoli 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov. Plinovod naj bi uporabnikom služil naslednjih 50 let, konec izgradnje pa je bil predviden za leto 2018.