Sreda, 19. 12. 2018, 10.17
5 let, 11 mesecev
Banka Slovenije znižala napoved rasti slovenskega gospodarstva
Banka Slovenije je nekoliko znižala napoved rasti slovenskega gospodarstva. Letos bo rast predvidoma dosegla 4,2 odstotka, prihodnje leto 3,4 odstotka in leta 2020 tri odstotke. Na tej ravni, pri 2,9 odstotka, naj bi ostala tudi v letu 2021.
Pred tem je Banka Slovenije pričakovala še 4,6-odstotno krepitev BDP v tem letu, 3,9-odstotno gospodarsko rast v 2019 in 3,4-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti v 2020.
Rast bo podkrepljena tudi z domačo potrošnjo
Kot je na novinarski konferenci povedal Primož Dolenc, ki začasno vodi Banko Slovenije, bo gospodarska rast še vedno ugodna, a nekoliko nižja kot letos. V Banki Slovenije pravijo, da gre za posledico prehoda v zmernejšo fazo gospodarskega cikla tako v Sloveniji kot v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah.
Bo pa rast po Dolenčevih besedah še vedno široko osnovana, podkrepljena tako z domačo porabo, torej zasebno potrošnjo in investicijami, ki bodo kljub umirjanju dinamike še vedno precej rasle, kot z zunanjim povpraševanjem in izvozno aktivnostjo.
Tveganja za rast BDP so po navedbah Banke Slovenije nekoliko usmerjena navzdol, razlog za to pa so geopolitična tveganja, npr. dogajanje v Italiji in Franciji ali okoli izstopanja Velike Britanije iz EU, in potencialno stopnjevanje protekcionističnih ukrepov.
Tveganja za inflacijo so na drugi strani usmerjena nekoliko navzgor, npr. zaradi rasti stroškov dela v luči nadaljnjega pričakovanega zniževanja brezposelnosti in pritiskov na plače, ter gibanja cene surovin.
Inflacija naj bi sicer v naslednjem obdobju ob hitrejši gospodarski rasti od povprečja območja evra nekoliko presegala srednjeročni cilj Evropske centralne banke. Letos naj bi bila pri dveh odstotkih, v 2019 pri okoli 2,2 odstotka, v 2020 pa pri 2,3 odstotka.
Finančni sistem v Sloveniji je po ocenah viceguvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, ki ustanovo začasno vodi, zdrav. Nekoliko višja so tveganja na nepremičninskem trgu, nižja so kreditna tveganja. "Dobičkonosnost bank je trenutno zelo ugodna, a obstaja določeno dohodkovno tveganje na srednji rok," je opozoril.
Dohodkovno tveganje je po njegovih pojasnilih bolj izrazito, ker dobičkonosnost bank ni odraz rasti neto obrestnih prihodkov, ampak je še vedno njen pomemben delež posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij.
"Naše opozorilo bankirjem je, da se bo ta vir dobička v prihodnjih letih znižal ali pomembno spremenil in da bo treba iskati druge vire za ustvarjanje neto obrestnih ali neobrestnih prihodkov," je Dolenc izpostavil na današnji novinarski konferenci.
1