Tina Vovk

Petek,
23. 5. 2014,
16.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Evropski parlament zanimivosti evropske volitve evropske volitve

Petek, 23. 5. 2014, 16.11

8 let, 7 mesecev

Parlament z 1,7-milijardnim proračunom in 24 jeziki

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Evropejci, tretjič tudi Slovenci, bomo v nedeljo volili poslance v Evropski parlament. Koliko pa pravzaprav vemo o tej edini neposredno voljeni evropski instituciji?

Predstavljamo nekaj bolj ali manj znanih dejstev o Evropskem parlamentu in o volitvah v to institucijo.

Ali ste vedeli, da …?

Sloveniji osem od 751 poslancev Trenutno v EP sedi 766 poslancev, po volitvah pa jih bo 751.

S širitvijo EU raste tudi število poslancev. Pogodba iz Nice je določila število poslancev: 732. Po volitvah junija 2004 se je število povečalo na 754, pred tem pa jih je bilo 626.

Slovenci smo prvič volili poslance EP leta 2004, po pridružitvi EU. Slovenskih poslancev je v skladu z Lizbonsko pogodbo osem.

Največ sedežev v EP ima Nemčija. Evropska država z največ prebivalci ima 99 sedežev v EP, po letošnjih volitvah jih bo imela 96.

V EP je trenutno sedem skupin, ki segajo čez ves politični spekter in predstavljajo več kot 160 nacionalnih strank.

Evroposlanci so izvoljeni za pet let, predsednika EP pa poslanci izvolijo z navadno večino za dve leti in pol.

EP ima 14 podpredsednikov.

Evropsko volilno telo je drugo največje na svetu za Indijo in edino večnacionalno. EP predstavlja 500 milijonov prebivalcev EU.

Poslanski sedeži so na podlagi pogodb EU med države razdeljeni po načelu padajoče sorazmernosti (države z večjim številom prebivalstva imajo več sedežev kot manjše države, a imajo te več sedežev, kot bi jim jih pripadalo, če bi strogo upoštevali sorazmernost).

Najmlajša poslanka je piratka Prve neposredne volitve v EP so bile junija 1979. Pred tem so med letoma 1958 in 1974 poslance imenovali nacionalni parlamenti držav članic. Vsi poslanci so imeli tako dvojni mandat.

V nekaterih članicah (Slovenija, Danska, Finska, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Švedska) je minimalna starost tako za kandidiranje na volitvah kot tudi za udeležbo na volitvah 18 let. V Avstriji lahko volijo starejši od 16, kandidirajo pa starejši od 28 let. V Italiji lahko volijo starejši od 18, kandidirajo pa starejši od 25 let.

Najmlajša evroposlanka je Amelia Andersdotter. Leta 1987 rojena Švedinja je članica Piratske stranke, ki je del evropske družine Zeleni – Evropsko svobodno zavezništvo. Ob nastopu mandata leta 2011 po dveh letih birokratskih zamud je bila stara 24 let.

Volilna udeležba na evropskih volitvah je (tako kot na nacionalnih parlamentarnih volitvah) obvezna v Belgiji, Grčiji in Luksemburgu.

Volilna udeležba leta 2009 je bila 43,4-odstotna, leta 2004 pa 45,6-odstotna. V Sloveniji je bila volilna udeležba obakrat 28-odstotna.

Prvi predsednik EP (med letoma 1958 in 1960) je bil Robert Schuman, francoski politik in avtor znane Schumanove deklaracije.

Edini parlament z več sedeži EP je edini parlament na svetu z več kot enim sedežem in eden redkih, ki nima moči odločiti o svoji lokaciji.

12 plenarnih zasedanj (avgusta ga ni, sta pa zato dva septembra) je v Strasbourgu, ki je uradni sedež parlamenta, preostala zasedanja in seje odborov pa so v Bruslju.

Sedež EP v Strasbourgu je simbol pomiritve med Francijo in Nemčijo.

Parlamentarne stavbe so v evropski četrti mesta, glavna stavba Louise Weiss (poimenovana po evroposlancu) je bila odprta leta 1999. Njena izgradnja je stala 470 milijonov evrov. V glavni dvorani je 785 sedežev za poslance in 680 sedeže za obiskovalce. Površina stavbe je 220 tisoč kvadratnih metrov, njen 60-metrski stolp pa je ena najvišjih in najvidnejših zgradb v mestu.

Avgusta 2008 se je desetina strehe v plenarni dvorani zrušila. Nihče ni bil ranjen, saj EP takrat ni zasedal, poškodovanih pa je bilo nekaj sedežev.

Kompleks stavb EP v Bruslju se imenuje Espace Leopold. Gradnja kompleksa se je začela leta 1989 na mestu stare pivovarne.

Generalni sekretariat (administracija) EP ima sedež v Luxembourgu.

1,07 milijona Evropejcev je podpisalo spletno peticijo, naj EP trajno dobi le en sedež.

Obvlada 32 jezikov V EP je okoli šest tisoč zaposlenih, nekaj več kot tri tisoč jih je lociranih v Bruslju, 80 v Strasbourgu, preostali so v Luxembourgu.

EU ima 24 uradnih jezikov, tudi slovenščino. Debate v EP so prevedene v vseh 24 jezikov. Evroposlanci lahko v parlamentu uporabljajo kateregakoli od 24 uradnih jezikov.

EP je skupaj z Evropsko komisijo največji delodajalec za tolmače in prevajalce. Okoli ena tretjina oziroma 1.500 ljudi prevaja dokumente in tolmači govore med debatami in na srečanjih.

Glavni prevajalec v EP, Grk Ioannis Ikonomou, tekoče govori 32 jezikov. Pri šestih se je naučil govoriti angleško, ki je njegov prvi tuj jezik.

1,76-milijardni proračun Proračun EP za letos je 1,76 milijarde evrov; 35 odstotkov proračuna gre za stroške osebja, predvsem plače, okoli 27 odstotkov za stroške poslancev (plače, stroške potovanja, plače za osebje poslancev), okoli 11 odstotkov je namenjenih za stavbe parlamenta (plačila najemnin, popravila, vzdrževanje, varnost).

Proračun EP predstavlja odstotek proračuna EU.

Deževnica za splakovanje stranišč EP mora dati privolitev za vstop katerekoli države kandidatke v EU. V času pristopnih pogajanj EP spremlja napredek kandidatk.

EP je edina evropska institucija, ki je prejela certifikat za učinkovito izrabo energije, vode in papirja. Ena od inovacij na eni od stavb parlamenta v Bruslju je zbiralnik deževnice s kapaciteto 145 tisoč litrov. Deževnico uporabljajo za splakovanje stranišč.

Zanimivi za lobiste Italijan Altiero Spinelli, evropski poslanec med letoma 1976 in 1986, je pripravil osnutek pogodbe, ki je ustanavljala Evropsko unijo, a so jo nacionalne vlade zavrnile. Osnutek predstavlja začetek politične emancipacije parlamenta.

Evropski poslanci in njihova naraščajoča zakonodajna moč sta zanimivi za lobiste. Registriranih je 6.597 lobistov, ki imajo dostop do evroposlancev in predstavljajo različne organizacije.